Kako preverjati intuicijo

Preverjanje intuicije ni nezaupanje vase, ampak način, da notranjo zaznavo povežemo z dejstvi, časom, posledicami in odgovornostjo.

Preverjanje pomeni, da zaznavo razlikuješ od telesnega odziva, čustva, osebne povezave in svoje razlage. Nato iščeš tisto, kar lahko preverjaš z dejstvi, pogovorom ali majhnim odgovornim dejanjem.

Namen preverjanja ni razvrednotiti intuicije. Namen je zmanjšati možnost, da bi strah, željo, pričakovanje ali notranji šum zamenjali za zanesljivo znanje.

Kaj je v ospredju

Pri razločevanju intuicije so pomembne tri usmeritve:

zapišemo začetno zaznavo in možne razlage;
poiščemo podatke, ki jo lahko potrdijo ali ovržejo;
po dejanju preverimo rezultat in po potrebi popravimo smer.

Kaj pomeni preverjanje

Preverjanje je postopek, pri katerem primerjaš svojo zaznavo z informacijami, ki jih lahko opazuješ, pridobiš ali preizkusiš.

Preverjanje lahko vključuje:

neposredno opazovanje;
preverjanje podatkov;
pogovor;
dodatno vprašanje;
primerjavo več možnosti;
majhen preizkus;
spremljanje poznejšega razpleta;
zapis rezultata.

Vseh zaznav ni mogoče preveriti takoj. Včasih lahko preveriš samo del zaznave, preostali del pa ostane nepreverjen ali odprt za več razlag.

Najprej zapiši prvi signal

Prvi signal poskusi zapisati čim prej in čim bolj preprosto.

Namesto:

»Vem, da se ta oseba želi umakniti od mene.«

lahko zapišeš:

»Pojavila se mi je kratka misel: počakaj z odgovorom.«

Prvi zapis vsebuje sklep o namenu druge osebe. Drugi opisuje zaznavo brez dokončne razlage.

Zapis ti pomaga pozneje preveriti, kaj se je pojavilo najprej in kaj dodaš šele med razmišljanjem.

Loči posamezne dele doživljanja

Pred preverjanjem loči:

prvi signal;
telesni odziv;
čustveni odziv;
osebno povezavo;
željo ali pričakovanje;
razlago;
tisto, kar je že preverljivo kot dejstvo.

Primer ločevanja:

prvi signal: »Vprašaj še enkrat.«
telesni odziv: napetost v ramenih;
čustveni odziv: negotovost;
osebna povezava: spomin na prejšnji nesporazum;
želja: dobiti jasen odgovor;
razlaga: druga oseba nekaj skriva;
preverljivo dejstvo: odgovor ni vseboval konkretnega roka.

Tako ne zanikaš doživljanja, vendar tudi ne združi vseh njegovih delov v eno samo razlago.

Preverjaj najprej z majhnim korakom

Kadar je mogoče, izberi majhen korak, ki ne povzroča večjega tveganja.

Na primer:

postavi dodatno vprašanje;
ponovno preberi sporočilo;
preveri datum ali podatek;
počakaj nekaj časa;
primerjaj dve možnosti;
pridobi drugo mnenje;
izvedi omejen preizkus.

Majhen korak ti lahko da novo informacijo, ne da bi bilo treba takoj sprejeti veliko odločitev.

Kratek vsakdanji primer

Pred podpisom dogovora se ti pojavi kratka misel:

»Preveri še rok izvedbe.«

Nato začutiš napetost in začneš sklepati, da druga stran morda ni zanesljiva.

V tem primeru lahko ločiš:

prvi signal: »Preveri še rok izvedbe.«
telesni odziv: napetost;
čustveni odziv: negotovost;
razlago: druga stran ni zanesljiva;
neposredno opažanje: odgovor ni vseboval jasnega roka ali konkretnega pojasnila;
majhen odgovoren korak: zaprosi za pisno pojasnilo roka.

Po pojasnilu lahko primerjaš prvotni signal z dejanskimi informacijami. Morda se pokaže, da je bil rok res nejasen, ni pa nujno, da je bila pravilna tudi razlaga o nezanesljivosti druge strani.

Kaj lahko preveriš takoj

Takoj lahko pogosto preveriš:

zapisano besedilo;
datum;
dogovorjeni rok;
neposredno opaženo vedenje;
izrečeno izjavo;
razpoložljiv dokument;
neposredno opažanje;
lastni zapis prvega signala.

Pri vedenju lahko preveriš, kaj je oseba dejansko naredila ali rekla, ne pa samodejno tudi njenega namena.

Pri tem loči, kaj dejansko opaziš, od tega, kaj sklepaš o pomenu opaženega.

Kaj lahko preveriš pozneje

Pozneje lahko preveriš:

kako se je dogodek dejansko razvil;
ali je bila informacija pravilna;
ali je majhen korak prinesel novo pojasnilo;
ali se ista zaznava ponavlja v podobnih okoliščinah;
ali so na razlago vplivali strah, želja ali pričakovanje;
kateri del prvotnega zapisa se je ujemal z dejstvi.

Poznejše preverjanje je koristno predvsem, če prvi signal zapišeš pred razpletom dogodka.

Vodiš preprost zapis

Za učenje lahko vodiš kratek zapis:

datum in okoliščina;
prvi signal;
telesni in čustveni odziv;
osebna povezava;
začetna razlaga;
kaj preveriš;
kaj se je zgodilo pozneje;
kaj ti je izkušnja pokazala.

Namen zapisa ni dokazovati posebne sposobnosti. Namen je opaziti lastne vzorce, napake pri razlagi in načine, kako zaznavo preverjaš.

Pazi na potrditveno pristranskost

Včasih hitreje opaziš informacije, ki podpirajo tvojo začetno razlago, nasprotne informacije pa spregledaš.

Zato preveri tudi:

Kaj govori v prid moji razlagi?
Kaj ji nasprotuje?
Ali obstaja druga možna razlaga?
Katere informacije še manjkajo?

Preverjanje ni iskanje potrditve za že izbrano razlago. Vključuje tudi pripravljenost, da jo spremeniš.

Kratka prostovoljna vaja

Izberi preprosto vsakdanje vprašanje, pri katerem ni večjega tveganja.

Zapiši:

Kaj se je pojavilo najprej?
Kaj je bil telesni ali čustveni odziv?
Na kaj te je zaznava spomnila?
Kakšno razlago oblikuješ?
Kaj je že preverljivo kot dejstvo?
Kaj lahko preveriš takoj?
Kaj bo mogoče preveriti pozneje?
Kateri majhen odgovoren korak lahko narediš?

Po preverjanju dopiši:

Kaj se je potrdilo?
Kaj se ni potrdilo?
Kaj je ostalo odprto?
Kaj prvotni zaznavi dodaš pozneje?

Vaja je prostovoljna. Njen namen je izboljšati razločevanje med zaznavo, razlago in preverljivim dejstvom.

Kaj preveriti

Preveri:

Ali prvi signal zapišeš pred razlago?
Kaj je prvi signal, kaj telesni ali čustveni odziv, kaj osebna povezava in kaj razlaga?
Katere informacije že imaš?
Katere informacije manjkajo?
Ali iščeš dejstva ali samo potrditev svoje razlage?
Ali obstaja druga možna razlaga?
Kaj lahko preveriš z majhnim odgovornim dejanjem?
Kaj bo mogoče preveriti šele pozneje?

Kaj preverjanje ni

Preverjanje ni:

dokazovanje, da je vsak prvi signal pravilen;
iskanje samo tistih informacij, ki podpirajo začetno razlago;
ponavljanje istega vprašanja, dokler ne dobiš želenega odgovora;
odločanje namesto druge osebe;
opuščanje strokovne presoje pri pomembnih odločitvah;
zagotavljanje, da bo prihodnji izid ugoden.

Tudi dobro preverjena zaznava lahko ostane delno negotova.

Pomembne in tvegane odločitve

Pri odločitvah, ki se nanašajo na zdravje, varnost, pravo, večje finančne obveznosti ali druge pomembne posledice, intuitivni signal ne sme biti edina podlaga.

Uporabi preverljive podatke, ustrezno strokovno presojo in razumen postopek odločanja.

Intuicija lahko nakaže vprašanje, ki ga je vredno preveriti. Ne nadomešča pa dokazov ali strokovne odgovornosti.

Povezane teme

Zaključni stavek

Prvi signal naj bo začetek preverjanja, ne konec razmišljanja. Zapiši ga, loči od odzivov in razlage, nato preveri, kaj podpirajo dejstva.

Kar zaznaš, zapiši. Kar sklepaš, preveri. Za svoje dejanje prevzemi odgovornost.

Prenos v življenje

Zrela intuicija ne zahteva slepega zaupanja; dopušča vprašanje, popravek in učenje iz izida.