Kratke vaje
Kratke vaje intuicije razvijajo sposobnost opaziti prvi signal brez pritiska, da bi moral biti takoj pravilen ali uporaben.
Namen vaj ni dokazovati, da je intuitivni signal pravilen. Namen je razvijati pozornost, razločevanje in odgovorno preverjanje.
Vaje izvajaj pri preprostih vsakdanjih vprašanjih, pri katerih ni večjega tveganja.
Kaj je v ospredju
Pri razločevanju intuicije so pomembne tri usmeritve:
- vaje izvajamo prostovoljno in brez dokazovanja;
- zaznavo zapišemo pred razlago;
- rezultate spremljamo skozi več ponovitev, ne po enem uspehu.
Pred začetkom
Pred vsako vajo izberi vprašanje ali dogodek, pri katerem lahko mirno opazuješ svoje doživljanje.
Primerna so vprašanja, kot so:
- Katero opravilo naj naredim najprej?
- Ali naj odgovor napišem zdaj ali pozneje?
- Katero možnost naj najprej dodatno preverim?
- Kaj sem ob tem dogodku opazil najprej?
- Katero vprašanje bi bilo koristno postaviti?
Za vajo ne izbiraj odločitev, ki neposredno zadevajo zdravje, varnost, pravo, večje finančne obveznosti ali druge pomembne posledice.
Vaja 1: Prvi signal v enem stavku
Izberi preprosto vprašanje.
Za nekaj trenutkov se ustavi in opazuj, kaj se pojavi najprej.
Zapiši samo en kratek stavek.
Na primer:
»Počakaj z odgovorom.«
ali:
»Preveri še datum.«
Ne dodajaj še razlage, napovedi ali sklepanja o drugi osebi.
Nato se vprašaj:
- Kaj se je pojavilo najprej?
- Kaj dodaš šele pozneje?
- Ali zapis vsebuje neposredno zaznavo ali že razlago?
Namen vaje je prvi signal zapisati čim bolj preprosto.
Vaja 2: Ločevanje posameznih delov
Ob preprostem dogodku zapiši:
- prvi signal – prva zaznava, ki jo opaziš, preden ji začneš pripisovati pomen;
- telesni odziv – kaj zaznaš v telesu;
- čustveni odziv – katero čustvo se je pojavilo;
- osebno povezavo – na kaj te je dogodek spomnil;
- razlago – kakšno razlago oblikuješ;
- neposredno opažanje ali preverljivo dejstvo – kaj je v tem trenutku že mogoče potrditi z opazovanjem, podatkom ali zapisom.
Primer:
- prvi signal: »Vprašaj še enkrat.«
- telesni odziv: napetost v ramenih;
- čustveni odziv: negotovost;
- osebna povezava: spomin na prejšnji nesporazum;
- razlaga: oseba nekaj skriva;
- preverljivo dejstvo: odgovor ni vseboval konkretnega pojasnila.
Namen vaje je preprečiti, da bi vse dele doživljanja združili v eno samo razlago.
Vaja 3: Želja, strah in pričakovanje
Izberi situacijo, pri kateri si želiš določenega izida.
Zapiši:
- Kaj si želiš, da bi bilo res?
- Česa te je strah?
- Kaj pričakuješ, da se bo zgodilo?
- Kaj se je pojavilo kot prvi signal?
- Kaj lahko preveriš kot dejstvo?
Nato preveri, ali prvi signal razlagaš tako, da podpira tvojo željo ali strah.
Namen vaje ni zanikanje želje ali strahu. Namen je, da ju ne zamenjaš z dokazom.
Vaja 4: Opis brez razlage
Izberi telesni ali čustveni odziv, ki ga opaziš.
Najprej ga zapiši tako, kot bi ga običajno opisali.
Na primer:
»Moje telo mi govori, da je odločitev napačna.«
Nato zapis spremeni v neposreden opis:
»Ob misli na odločitev sem začutil napetost v prsih in strah.«
Prvi zapis vsebuje razlago. Drugi opisuje telesni in čustveni odziv.
Poskusi na enak način preoblikovati še en svoj zapis.
Vaja 5: Majhen korak preverjanja
Izberi prvi signal, ob katerem lahko brez večjega tveganja narediš majhen preveritveni korak.
Zapiši:
- prvi signal;
- začetno razlago;
- kaj že veš;
- kaj še manjka;
- kateri majhen odgovoren korak lahko narediš.
Majhen korak je lahko:
- dodatno vprašanje;
- preverjanje podatka;
- ponovno branje sporočila;
- primerjava dveh možnosti;
- kratek premor;
- pridobitev dodatnega pojasnila;
- spremljanje poznejšega razpleta.
Po preverjanju zapiši, katero novo informacijo dobiš.
Vaja 6: Dve možni razlagi
Izberi situacijo, pri kateri hitro oblikuješ eno razlago.
Zapiši:
- Kaj neposredno opaziš?
- Kakšna je bila tvoja prva razlaga?
- Katera druga razlaga je še mogoča?
- Katere informacije bi pomagale razlikovati med njima?
Primer:
Neposredno opažanje: oseba še ni odgovorila.
Prva razlaga:
Oseba se mi izogiba.
Druga možna razlaga:
Oseba še ni videla sporočila ali trenutno ne more odgovoriti.
Namen vaje ni izbrati prijetnejše razlage, ampak prepoznati, da je lahko en dogodek odprt za več razlag.
Vaja 7: Poznejši pregled
Vrni se k zapisu, ki ga narediš pred razpletom dogodka.
Preglej:
- Kaj je bil prvi signal?
- Kaj je bila začetna razlaga?
- Kaj se je pozneje dejansko zgodilo?
- Kateri del prvotnega zapisa se je ujemal z dejstvi?
- Kateri del se z dejstvi ni ujemal?
- Kaj je ostalo nepreverjeno?
- Kaj ti je vaja pokazala o tvojem načinu razlage?
Pri tem ne ocenjuj samo, ali je bil končni izid podoben pričakovanju.
Preveri tudi, ali pravilno ločiš zaznavo, odziv, osebno povezavo in razlago.
Preprost zapis za uporabo pri vseh vajah
Uporabi lahko naslednjo obliko:
Datum in okoliščina: Prvi signal: Telesni odziv: Čustveni odziv: Osebna povezava: Želja ali pričakovanje: Razlaga: Kaj je preverljivo: Majhen odgovoren korak: Poznejši rezultat: Kaj ti je vaja pokazala:
Zapisa ni treba vedno izpolniti v celoti. Uporabi samo tiste dele, ki so za izbrano vajo pomembni.
Pomembne omejitve
Vaje niso namenjene:
- dokazovanju posebnih sposobnosti;
- napovedovanju prihodnosti;
- ugotavljanju skritih namenov druge osebe;
- odločanju namesto druge osebe;
- ponavljanju vprašanja, dokler ne dobiš želenega odgovora;
- nadomeščanju preverljivih podatkov ali strokovne presoje.
Kadar obstaja možnost neposredne nevarnosti, najprej poskrbi za varnost.
Pri pomembnih zdravstvenih, pravnih, varnostnih ali finančnih odločitvah uporabiš ustrezne podatke in strokovno presojo. Intuitivni signal ne sme biti edina podlaga za odločitev.
Povezane teme
Zaključni stavek
Vaje izvajaj počasi in pri preprostih vprašanjih. Namen ni doseči popolne gotovosti, ampak jasneje opaziti, kaj je zaznava, kaj odziv, kaj razlaga in kaj je mogoče preveriti.
Začni z majhnimi vprašanji. Jasnost raste z zapisovanjem, preverjanjem in povratnimi informacijami.
Prenos v življenje
Namen vaje ni zadeti odgovor, ampak izboljšati razlikovanje med zaznavo, razlago in preverjenim izidom.