Želja, pričakovanje in notranji šum
Želja, pričakovanje in notranji šum lahko govorijo z glasom intuicije; razlikujemo jih tako, da upočasnimo razlago in preverimo, kaj ostane.
Zato je pomembno, da najprej opaziš, kaj se je pojavilo, nato pa ločiš željo, pričakovanje, notranji šum in preverljiva dejstva.
Kaj je v ospredju
Pri razločevanju intuicije so pomembne tri usmeritve:
- prepoznamo, kateri izid si močno želimo ali se ga bojimo;
- zapišemo tudi nasprotno možnost;
- odločitev opremo na dejstva, posledice in dovolj časa.
Kaj je želja
Želja izraža, kaj bi radi doživeli, dosegli ali ohranili.
Pojavi se lahko kot:
- upanje na določen izid;
- potreba po potrditvi;
- želja po sprejetosti;
- želja po uspehu;
- želja po varnosti;
- želja, da bi bila določena razlaga pravilna.
Želja ni sama po sebi napačna. Pomembno pa je, da je ne zamenjaš z dokazom ali zanesljivo zaznavo.
Močna želja lahko vpliva na razlago prvega signala. Zaznavo lahko začneš razlagati tako, da podpira izid, ki si ga želiš.
Kaj je pričakovanje
Pričakovanje je predstava o tem, kaj se bo verjetno zgodilo.
Lahko temelji na:
- preteklih izkušnjah;
- navadah;
- mnenjih drugih;
- strahu;
- želji;
- prejšnjih uspehih ali neuspehih;
- ponavljajočih se notranjih zgodbah.
Pričakovanje lahko vpliva na pozornost. Hitreje opazi tisto, kar se ujema z tvojo predstavo, druge informacije pa lahko spregledaš.
Zato pričakovanja ne enači s preverljivim dejstvom ali napovedjo prihodnosti.
Kaj je notranji šum
Notranji šum je preplet ponavljajočih se misli, telesnih in čustvenih odzivov, spominov ter razlag, ki lahko otežijo jasno opazovanje prvega signala.
Pojavi se lahko kot:
- ponavljajoče se misli;
- notranje prerekanje;
- močna čustvena napetost;
- hitro menjavanje razlag;
- potreba po takojšnjem odgovoru;
- strah pred napačno odločitvijo;
- pretirano analiziranje;
- iskanje potrditve za že izbrano razlago.
Notranji šum ne pomeni, da je s tabo nekaj narobe. Pomeni le, da je v doživljanju prisotnih več vplivov, ki jih je koristno ločiti.
Kako vplivajo na prvi signal
Prvi signal je lahko kratek in preprost. Želja, pričakovanje in notranji šum pa se lahko pojavijo skoraj takoj za njim.
Na primer:
- pojavi se kratka misel;
- nato se pojavi želja po določenem izidu;
- oblikuje se pričakovanje;
- pridružijo se strah, spomini in razlage;
- prvotni signal postane težje prepoznaven.
Zato je koristno prvi signal zapisati čim prej in čim bolj preprosto.
Namesto:
»Prepričan sem, da se bo vse izšlo tako, kot si želim.«
lahko zapišeš:
»Najprej se mi je pojavila misel: počakaj.«
Prvi zapis vsebuje pričakovanje in željo. Drugi opisuje zaznavo brez dokončne razlage.
Kratek vsakdanji primer
Pošlješ pomembno sporočilo in čakaš na odgovor.
Najprej se ti pojavi kratka misel:
»Ne pošiljaj še enega sporočila.«
Nato si močno želiš hiter odgovor. Začneš pričakovati, da tišina pomeni zavrnitev. Spomniš se prejšnje podobne izkušnje in večkrat preveriš telefon.
V tem primeru lahko ločiš:
- prvi signal: »Ne pošiljaj še enega sporočila.«
- željo: čim prej dobiti odgovor;
- pričakovanje: tišina pomeni zavrnitev;
- osebno povezavo: spomin na prejšnjo podobno izkušnjo;
- notranji šum: ponavljajoče se misli, hitro menjavanje razlag in potreba po nenehnem preverjanju telefona;
- poznejše preverjanje: ali je odgovor prišel in kaj dejansko vsebuje.
Prvi signal lahko upoštevaš tako, da nekaj časa ne pošlješ novega sporočila. Razlage o namenu druge osebe pa ne sprejmeš kot dejstvo.
Kako zmanjšati notranji šum
Notranjega šuma ni vedno mogoče takoj odpraviti. Lahko pa ustvariš več prostora za opazovanje.
Pomaga lahko:
- kratek premor;
- počasnejše dihanje;
- zapis prvega signala;
- ločen zapis želje in pričakovanja;
- odmik od ponavljajočega preverjanja;
- preverjanje dejstev;
- majhen odgovoren korak namesto hitre odločitve.
Namen ni doseči popolno notranjo tišino. Namen je jasneje prepoznati, kateri del doživljanja je zaznava in kateri del je poznejša razlaga.
Kratka prostovoljna vaja
Izberi preprosto vsakdanje vprašanje, pri katerem ni večjega tveganja.
Zapiši:
- Kaj se je pojavilo najprej?
- Kaj si želiš, da bi se zgodilo?
- Kaj pričakuješ, da se bo zgodilo?
- Česa te je strah?
- Na katero preteklo izkušnjo te situacija spominja?
- Katere misli se ponavljajo?
- Kakšno razlago oblikuješ?
- Kaj lahko preveriš kot dejstvo?
Nato poskusi prvi signal zapisati v enem kratkem stavku brez napovedi, razlage ali sklepanja o drugi osebi.
Vaja je prostovoljna. Njen namen je ločiti neposredno zaznavo od želje, pričakovanja in notranjega šuma.
Kaj preveriti
Preveri:
- Kaj se je pojavilo najprej?
- Kaj si želiš, da bi bilo res?
- Kaj pričakuješ, da se bo zgodilo?
- Česa te je strah?
- Ali se misli ponavljajo ali hitro spreminjajo?
- Ali iščeš predvsem potrditev že izbrane razlage?
- Kaj lahko preveriš z dejstvi, pogovorom ali majhnim odgovornim dejanjem?
Kaj želja, pričakovanje in notranji šum niso
Želja sama po sebi ni:
- dokaz, da se bo želeni izid zgodil;
- potrditev pravilnosti prve razlage;
- zanesljivo znanje o drugi osebi.
Pričakovanje samo po sebi ni:
- napoved prihodnosti;
- preverljivo dejstvo;
- dokaz, da se bo pretekla izkušnja ponovila.
Notranji šum sam po sebi ni:
- dokaz, da je prvi signal napačen;
- dokaz, da je razlaga pravilna;
- razlog za hitro odločitev.
Želja, pričakovanje in notranji šum so resnični kot del doživljanja, vendar sami po sebi niso dokaz svojega pomena ali zunanjega dogodka.
Povezane teme
Zaključni stavek
Željo, pričakovanje in notranji šum opazuj brez obsojanja. Najprej zapiši prvi signal, nato loči, kaj si želiš, česa te je strah, kaj pričakuješ in kaj lahko preveriš.
Kar si želiš, priznaj. Kar zaznaš, loči. Kar sklepaš, preveri.
Prenos v življenje
Jasnost se pogosto ne pojavi kot glasnejši odgovor, ampak kot manj pritiska in več prostora za preverjanje.