RAZISKOVANJE · VIŠJA KIBERNETIKA
Kaj če del strukture izgubljamo zaradi praga zaznavanja?
Višja kibernetika je avtorski raziskovalni okvir Alma Meeo. Izhaja iz klasičnega vprašanja, kako se sistemi uravnavajo, nato pa doda vprašanje: koliko informacij izgubimo zato, ker merimo samo del sistema, pri določeni ločljivosti in z omejenimi modeli?
DOGODEK → PRAG ZAZNAVANJA → RELACIJA → VZOREC → POVRATNA ZANKA → CELOTA
BISTVO TEME
Naključnost, kaos in nevidna struktura niso ista stvar.
Dober kibernetski model mora najprej povedati, kaj opazujemo, kje smo postavili mejo sistema in kakšna je ločljivost merjenja. Kar je pri eni ločljivosti videti kot šum, se lahko pri drugi pokaže kot vzorec. Iz tega pa še ne sledi, da je vsaka naključnost skrita inteligenca.
RAZVOJNI PRELOM
Ko je model videl šum, sem se vprašal: ali je vzorec samo zunaj naše ločljivosti?
Pri klasičnem modeliranju moramo določiti mejo sistema. To je nujno, če želimo računati. Toda prav ta meja lahko skrije povezave z okoljem, ki so v resničnem živem sistemu stalno prisotne.
Zato me ni zanimalo samo, kaj se dogaja znotraj sistema, ampak kaj se spremeni, ko sistem ni izoliran in ko vsak element vstopa v nove relacije, povratne zanke in odzive.
Naslednji korak je bil še zahtevnejši: kaj če element ni samo pasiven ali naključen, ampak svoje vedenje spreminja glede na informacijo? V Alma Meeo temu raziskovalno pravim inteligentni element oziroma »neubogljivi sistem«.
Višja kibernetika je zato zame vprašanje praga zaznavanja, meja sistema in organizacije celote. Ne nadomešča fizike; odpira prostor, kjer preverjamo, kaj smo morda izpustili iz modela.
OD IZOLIRANEGA MODELA K CELOTI
Šest korakov, s katerimi širimo pogled na sistem
Vsak korak razširi mejo opazovanja. Šele nato preverjamo, ali se pojavi nova struktura.
- 01 · MEJA
Najprej jasno določimo, kaj štejemo v sistem in kaj smo pustili zunaj.
- 02 · PRAG
Preverimo, kaj naša meritev, model ali zaznava sploh lahko razlikuje.
- 03 · LOKALNI ODZIV
Opazujemo, kako se posamezni elementi odzivajo na spremembe.
- 04 · RELACIJE
Namesto izoliranih delcev gledamo mrežo medsebojnih vplivov.
- 05 · POVRATNA ZANKA
Ugotavljamo, kako rezultat spremeni naslednje vedenje sistema.
- 06 · CELOTA
Preverimo, ali iz lokalnih odzivov nastane stabilen večji vzorec.
RAZDELJENO PO SKLOPIH
Kaj je pomembno razumeti?
Vsak sklop obravnava eno raven. Tako se preverjeno znanje, zgodovinsko izhodišče in avtorska hipoteza ne zlijejo v eno trditev.
Model vidi samo tisto, kar njegova meritev in kategorizacija sploh lahko razlikujeta. Zato je prag zaznavanja del vsake resne interpretacije kompleksnega procesa.
Termodinamika in kibernetika vedno potrebujeta določeno mejo sistema. Rezultat se lahko spremeni, če razširimo sistem in vključimo prej spregledane povratne povezave z okoljem.
Entropije ne uporabljamo kot preprosto sinonim za nered. Pomembna je tudi kot opozorilo, koliko mikrostanj in informacij naš makroskopski opis ne razlikuje.
Deterministični nelinearni sistemi so lahko zaradi občutljivosti na začetne pogoje praktično težko napovedljivi. Videz naključnosti zato ni vedno dokaz popolne brezstrukturnosti.
V Alma Meeo je to avtorski pojem za najmanjši element modela, ki ima stanje, vstopa v relacije in se odziva na spremembe. Ne pomeni, da fizika dokazuje zavest ali namero posameznega delca.
Cilj ni zavrniti obstoječe fizike, temveč razširiti vprašanje: kako iz lokalnih odzivov, relacij in povratnih zank nastane urejeno vedenje večje celote?
POVEZAVA
DELEC / DOGODEK → RELACIJA → MREŽA → POVRATNA ZANKA → DINAMIČNI VZOREC → PREVERJANJESTATUS ZNANJA
Jasna meja modela
Kaos, nelinearna dinamika, termodinamične meje sistema in omejitve merjenja so legitimna znanstvena področja.
»Višja kibernetika« in »inteligentni delec« sta raziskovalna pojma Alma Meeo.
Ne trdimo, da je vsa kvantna ali druga naključnost samo posledica prenizkega praga zaznavanja.
POVEZAVA Z ALMA MEEO
Zakaj je ta tema del Informacijskega modela?
Osrednje vprašanje ni »ali je vse inteligentno«, ampak: koliko organiziranosti lahko zgrešimo, če gledamo proces preozko, prekratko ali z neustreznim modelom?