RAZISKOVANJE · MATEMATIČNI MOST
Ko prostor in čas nista več dovolj.
Več kot dve desetletji sem kompleksne procese poskušal opisovati s prostorsko-časovnimi modeli. Matematika je omogočila veliko, toda ključno vprašanje je ostalo odprto: kje je informacija in kako se povezuje s stanji, ki jih ne znamo zadovoljivo opisati samo s položajem in časom?
KOORDINATE → PROSTOR STANJ → RELACIJE → MOŽNE POTI → INFORMACIJSKA KROGLA 0–∞
BISTVO TEME
Matematika je bila zame most — ne cilj.
Kibernetika me je naučila opisovati sistem s stanji, povratnimi zankami, motnjami in dinamiko. Toda pri odprtih, živih in inteligentnih procesih se je vedno znova vračala ista omejitev: model lahko zelo dobro opiše dogajanje, ne pove pa sam od sebe, od kod pride nova informacija. Zato sem začel iskati reprezentacijo, v kateri ni najpomembnejši samo položaj v prostoru in trenutek v času, ampak tudi stanje, relacija in prostor možnih prehodov.
RAZVOJNI PRELOM
Od šestih osi do vprašanja: kje je informacija?
Dolga leta sem razvijal razširjen prostorsko-časovni model s šestimi prostorskimi stopnjami oziroma osmi. Posamezna os je lahko rotirala, rotacijo pa sem povezoval z valovnimi in dinamičnimi pojavi širšega sistema.
S takim modelom sem lahko konceptualno predstavljal materijo, psihofizične procese, čustva, odnose in različne korelacije. Toda model je ostajal vezan na čas in na skupni prostor, v katerem so bili vsi deli med seboj soodvisni.
Prelom je nastal, ko sem si postavil drugačno vprašanje: ali lahko kompleksno dogajanje namesto kot eno časovno zgodbo predstavim kot prostor možnih stanj, relacij in prehodov?
Tu matematika postane most. Ne dokazuje informacijskega polja Alma Meeo. Omogoča pa jezik, s katerim lahko zelo kompleksno dogajanje predstavimo kot zemljevid možnosti, ne samo kot eno linearno pot.
RAZISKOVALNI MOST
Kaj se v modelu spremeni?
Razširimo pogled. Nato preverimo, kaj nova reprezentacija dejansko pojasni.
- 01 · KOORDINATE
Najprej določimo položaj, smer, čas in dinamiko sistema.
- 02 · PROSTOR STANJ
Namesto ene zgodbe dobimo množico možnih konfiguracij sistema.
- 03 · RELACIJE
Pomembno postane, kako so posamezna stanja med seboj povezana.
- 04 · POTI
Sprememba ni samo premik v času, ampak prehod med možnimi stanji.
- 05 · PROJEKCIJE
Isti proces lahko pogledamo skozi več različnih reprezentacij.
- 06 · 0–∞
Alma Meeo to razširi v avtorsko Informacijsko kroglo: od referenčne točke 0 do odprtega horizonta možnosti ∞.
RAZDELJENO PO SKLOPIH
Kaj je pomembno razumeti?
Vsak sklop obravnava eno raven. Tako se preverjeno znanje, zgodovinsko izhodišče in avtorska hipoteza ne zlijejo v eno trditev.
Kibernetika in teorija dinamičnih sistemov omogočata, da sistem predstavimo kot množico možnih stanj. Posamezna situacija postane točka, sprememba pa pot med stanji.
Statistična in informacijska stanja lahko matematično predstavljamo kot točke prostora ter primerjamo njihove relacije, podobnosti in razlike. To je matematični jezik, ne dokaz fizičnega informacijskega polja.
Pri nelinearnih procesih lahko sprememba reprezentacije razkrije povezave, ki so v prvotnem opisu slabo vidne. Zato je vprašanje kako nekaj predstavimo včasih enako pomembno kot sama enačba.
Riemannova sfera je matematični primer, kako kompleksno ravnino skupaj s točko neskončnosti predstavimo kot zaključeno sfero. Alma Meeo jo uporablja kot navdih za razmišljanje o 0–∞, ne kot dokaz nove fizike.
V avtorskem modelu Alma Meeo je 0 orientacijska referenca, ∞ pa odprti horizont možnosti. Točke predstavljajo stanja, mreža relacije, poti pa možne prehode in projekcije.
Model 0–∞ ne trdi, da je fizikalni čas odpravljen. Omogoča pa, da pri analizi najprej pogledamo strukturo informacijskih možnosti, nato pa rezultat ponovno vrnemo v dejanski čas, odločitev in preverjanje.
POVEZAVA
DOGODEK → STANJE → RELACIJE → PROSTOR MOŽNOSTI → NOVA PROJEKCIJA → PREVERJANJE V ŽIVLJENJUSTATUS ZNANJA
Kje se konča matematika in začne Alma Meeo?
Prostor stanj, nelinearni sistemi, informacijska geometrija in Riemannova sfera so legitimni matematični oziroma znanstveni koncepti.
Informacijska krogla 0–∞ je avtorski model Alma Meeo za organiziranje stanj, relacij, poti in odprtega prostora možnosti.
Matematična podobnost sama po sebi ne dokazuje, da v naravi obstaja samostojen fizični ali zavestni »inteligentni prostor«.
POVEZAVA Z ALMA MEEO
Zakaj je ta tema del Informacijskega modela?
Ta matematični most je pomemben zato, ker je omogočil spremembo vprašanja. Namesto samo »kje je objekt in kako se premika?« lahko vprašamo tudi »v kakšnem informacijskem stanju je sistem, katere povezave so mogoče in katera nova pot se pokaže po preverjanju?«. To je eden neposrednih predhodnikov Informacijskega modela in NIP-a.