Kaj jo ohranja?
Ujetost se utrjuje, ko isti bolečini, razlagi ali konfliktu vedno znova dajemo pozornost, ne da bi svojo moč prenesli v mejo, rešitev ali kreacijo.
To ne pomeni, da smo sami krivi za vse, kar se nam zgodi. Pomeni, da prepoznamo del procesa, na katerega lahko vplivamo.
Pozornost in ponavljanje
Tisto, k čemur se stalno vračamo, v našem notranjem svetu dobi več prostora. Če nenehno spremljamo konfliktne vsebine, v mislih nadaljujemo stare pogovore ali iščemo nove dokaze za isto zgodbo, telo dobiva sporočilo, da nevarnost še vedno traja.
Stara izkušnja je lahko resnična in boleča. Ujetost nastane, ko iz nje naredimo splošno pravilo o sebi, drugih ali prihodnosti ter na vsak nov položaj odgovorimo z včerajšnjim odzivom.
Strah in jeza sta signala
Strah lahko opozori na nevarnost. Jeza lahko pokaže, da je bila meja prestopljena. Njuno sporočilo je vredno opaziti, vendar jima ni treba prepustiti vodenja.
Informacijski šum vzorec dodatno krepi. Vedno več podatkov ne pomeni nujno več jasnosti. Včasih pomeni samo več dražljajev, manj spanja in hitrejše odzivanje.
Kako zmanjšamo hranjenje vzorca
- ne odgovorimo takoj, ko smo razburjeni;
- za nekaj časa prekinemo dotok novih vsebin;
- zapišemo, kaj zagotovo vemo in česa ne;
- omejimo čas, namenjen istemu konfliktu;
- kritiziramo dejanje, ne celotnega človeka;
- izberemo en konkreten korak namesto desetih novih razprav;
- pozornost vrnemo odnosu, delu, počitku ali projektu, ki nekaj gradi.
Česar ne želimo živeti, ne hranimo z nenehnim ponavljanjem. Kar želimo živeti, začnemo postopoma graditi.