Sprožilci, odzivi in pretekle izkušnje
Sprožilec je sedanji dogodek, odziv pa lahko nosi tudi moč preteklih izkušenj; njuno razlikovanje odpira možnost drugačnega ravnanja.
V takih trenutkih odziva ne poskušamo zanikati. Ustvarimo prostor, v katerem lahko preverimo, kaj se dogaja zdaj, kaj je lahko povezano s preteklostjo in kateri naslednji korak je varen in odgovoren.
Kaj je v ospredju
Pri varni in smiselni uporabi sider so pomembne tri usmeritve:
- opišemo sedanji dogodek brez dodatne zgodbe;
- opazimo telesni in čustveni odziv;
- preverimo, kaj pripada sedanjosti in kaj spominu.
Kaj je sprožilec
Sprožilec je dogodek, znak ali okoliščina, ob kateri se hitro pojavi notranji, telesni, čustveni, miselni ali vedenjski odziv.
Sprožilec je lahko:
- beseda ali način govora;
- izraz obraza ali kretnja;
- vedenje druge osebe;
- zvok, glasba ali glas;
- vonj ali okus;
- prostor;
- telesni občutek;
- podoba ali spomin;
- situacija, ki je v nečem podobna pretekli izkušnji.
Sprožilec ni isto kot podporno sidro.
Sprožilec prebudi odziv. Podporno sidro pa je izbrana pomoč pri vračanju k zbranosti in odgovornemu delovanju.
Sprožilec sam po sebi ne določa pomena dogodka. Pove, da se je pojavil odziv, ki ga je smiselno opaziti in preveriti.
Kako se lahko pojavi odziv
Ob sprožilcu se lahko pojavijo:
- napetost;
- pospešeno ali zadržano dihanje;
- nemir;
- otrplost;
- jeza;
- močna previdnost;
- želja po umiku;
- želja po obrambi ali napadu;
- ponavljajoče se misli;
- notranja podoba ali spomin;
- občutek, da se bo ponovilo nekaj slabega;
- potreba po takojšnjem ukrepanju.
Odziv je resničen kot doživetje. Njegova razlaga pa je nekaj, kar lahko preverimo.
Moč odziva sama po sebi še ne dokazuje:
- da je sedanja situacija enaka pretekli;
- da je nevarnost že potrjena;
- da pravilno poznamo namen druge osebe;
- da je prva razlaga edina mogoča;
- da moramo takoj ukrepati na določen način.
Preteklost in sedanjost
Sedanji dogodek je lahko v eni podrobnosti podoben preteklemu, ne da bi bil v celoti enak.
Na primer:
- glasnejši glas lahko spomni na preteklo poniževanje;
- zamuda lahko spomni na izkušnjo zapuščenosti;
- zaprta vrata lahko spomnijo na občutek zaprtosti;
- kritika lahko sproži spomin na dolgotrajno razvrednotenje;
- določen telesni občutek lahko spomni na preteklo bolezen;
- kratek odgovor lahko spomni na preteklo zavrnitev.
Zato preverimo:
- Kaj se dogaja zdaj?
- Kaj sem neposredno zaznal?
- Kakšen odziv se je pojavil?
- Na kaj me situacija spominja?
- V čem je sedanja situacija podobna pretekli?
- V čem je drugačna?
- Kaj je potrjeno?
- Kaj samo domnevam ali pričakujem?
Odziva ne zanikamo
Razločevanje ne pomeni, da strah, jezo, otrplost ali drug odziv zavrnemo oziroma se prepričujemo, da je vse varno.
Odziv je lahko zaščitni in lahko opozarja na resnično tveganje. Če je prisotna neposredna nevarnost, nasilje, grožnja, huda telesna težava ali druga nujna situacija, ima prednost varno ukrepanje in ustrezna pomoč.
Pri situacijah, kjer neposredna nevarnost ni potrjena, pa poleg odziva preverimo tudi okoliščine, dejstva in možne posledice.
Kako lahko pretekla izkušnja vpliva na sedanjo razlago
Ob močnem odzivu se lahko pozornost zoži.
Takrat lahko:
- hitreje opazimo znake, ki potrjujejo naš prvi občutek;
- spregledamo informacije, ki kažejo drugačno možnost;
- sedanjo osebo povežemo z osebo iz preteklosti;
- sedanji dogodek razložimo kot ponovitev preteklega;
- občutimo pritisk po takojšnjem umiku ali obrambi;
- prvi občutek razumemo kot dokončen dokaz;
- težje ločimo dejanski dogodek od pričakovanega nadaljevanja.
To ne pomeni, da je odziv nepomemben. Upoštevamo ga kot informacijo o svojem doživljanju, sedanjo situacijo pa preverimo posebej.
Koraki varnega razločevanja
1. Preveri neposredno varnost
Najprej se vprašaj:
»Ali je prisotna neposredna nevarnost?«
Če je odgovor pritrdilen ali če varnosti ne moreš zagotoviti, daj prednost umiku, zaščiti in ustrezni pomoči.
2. Vrni pozornost k sedanjemu okolju
Opazi:
- kje si;
- kdo je prisoten;
- kaj se dejansko dogaja;
- katere možnosti varnega ravnanja imaš.
Ni treba podrobno raziskovati preteklosti.
3. Opiši sprožilec
Zapiši samo opazni dogodek.
Namesto:
»Spet me želi prestrašiti.«
zapiši:
»Oseba je zaprla vrata in začela govoriti glasneje.«
4. Opiši odziv
Ločeno opazi:
- telesni občutek;
- čustvo;
- misel;
- spomin ali notranjo podobo;
- željo po dejanju.
5. Razloči možno povezavo s preteklostjo
Vprašaj se:
- Na kaj me ta dogodek spominja?
- Kaj je lahko povezano s preteklo izkušnjo?
- Kaj je v sedanji situaciji podobno?
- Kaj je drugače?
- Česa še ne vem?
Če povezava ni jasna, je ni treba iskati na silo.
Ni treba najti izvora vsakega odziva, da lahko ravnaš bolj zbrano.
6. Uporabi podporno sidro
Podporno sidro je lahko:
- stik stopal s tlemi;
- pogled na okolico;
- kratek premor;
- mirnejši izdih;
- zapis dejstev;
- notranji opomnik:
»Odziv priznam. Sedanjo situacijo še preverim.«
Podporno sidro ne dokazuje, da je situacija varna. Pomaga ustvariti prostor za presojo.
7. Preveri dejstva
Če je varno, lahko:
- zbereš dodatne informacije;
- postavi jasno vprašanje;
- opazuješ nadaljnji potek dogodka;
- preveri zapis ali dogovor;
- se posvetuješ z ustrezno osebo;
- odločitev odloži, dokler ne izveš več.
8. Izberi varen in odgovoren korak
Naslednji korak je lahko:
- umik iz nevarne ali preveč obremenjujoče situacije;
- prekinitev pogovora;
- mirno postavljeno vprašanje;
- stik z osebo, ki ji zaupaš;
- zapis dogodka;
- odložitev pomembne odločitve;
- iskanje strokovne pomoči;
- prijava nevarnega ali nasilnega ravnanja.
Kratek vsakdanji primer
Nadrejeni ti napiše:
»Prosim, pridi jutri zjutraj do mene.«
Takoj začutiš močan strah in pomisliš:
»Izgubil bom službo.«
Sporočilo te morda spomni na preteklo neprijetno izkušnjo z avtoriteto.
Loči:
- dogodek: nadrejeni želi pogovor;
- odziv: strah in napetost;
- pretekla povezava: prejšnji neprijeten pogovor;
- razlaga: lahko izgubiš službo;
- neznano: dejanski razlog sestanka.
Kot podporno sidro lahko uporabiš kratek zapis:
»Sestanek je potrjen. Razlog še ni znan.«
Na sestanek se lahko pripraviš, vendar razloga ne razglasiš za potrjenega, dokler ne dobiš dodatnih informacij.
Prostovoljna vaja za blage situacije
Izberi samo vsakdanjo situacijo, ki jo lahko opazuješ brez večje stiske.
Zapiši:
- Kaj se je zgodilo?
- Kaj je bil možni sprožilec?
- Kaj neposredno zaznaš?
- Kaj se je pojavilo v telesu?
- Katero čustvo opaziš?
- Katera misel ali razlaga se je pojavila?
- Na kaj te situacija spominja?
- Kaj je v sedanji situaciji drugače?
- Kaj je potrjeno?
- Kaj ostaja neznano?
- Katero podporno sidro lahko uporabiš?
- Kateri naslednji korak je varen in odgovoren?
Ni treba ugotoviti izvora vsakega odziva. Včasih je dovolj, da ga prepoznaš, preveriš sedanjo situacijo in izbereš manj impulziven korak.
Kdaj vajo prekiniti
Vajo prekini, če se pojavi:
- močna ali naraščajoča stiska;
- občutek izgube stika z okolico;
- preplavljenost z obremenjujočimi spomini;
- zaskrbljujoč telesni odziv;
- občutek prisile;
- neposredna nevarnost;
- občutek, da sami ne moreš varno nadaljevati.
Takrat ima prednost varnost in ustrezna človeška, strokovna ali nujna pomoč, ne nadaljevanje vaje.
Kaj preveriti
Preveri:
- Kaj se je dejansko zgodilo?
- Kaj sem neposredno zaznal?
- Kaj se je pojavilo kot odziv?
- Kaj me spominja na preteklo izkušnjo?
- Kaj pripada sedanji situaciji?
- Katere druge razlage so mogoče?
- Ali obstaja neposredna nevarnost?
- Kaj lahko preverim?
- Ali mi podporno sidro pomaga pri zbranosti ali samo potrjuje mojo prvo razlago?
- Kateri naslednji korak je varen in odgovoren?
Česa ne sklepamo samo iz odziva
Samo iz močnega odziva ne moremo zanesljivo sklepati:
- da ima druga oseba slab namen;
- da se bo pretekli dogodek ponovil;
- da je intuitivna razlaga pravilna;
- da je sedanja situacija varna;
- da je sedanja situacija nevarna;
- da že poznamo vse pomembne okoliščine;
- da je takojšnje dejanje nujno.
Odziv priznamo in upoštevamo. Dejstva, razlago in odločitev pa preverimo ločeno.
Kaj ta stran ne nadomešča
Ta vsebina ne nadomešča:
- zdravniške presoje;
- psihološke ali psihoterapevtske pomoči;
- obravnave posledic travmatičnih izkušenj;
- ocene neposredne nevarnosti;
- pravnega svetovanja;
- nujne pomoči.
Pri dolgotrajnih, zelo močnih ali ponavljajočih se odzivih je smiselna ustrezna strokovna podpora.
Povezane teme
Zaključni stavek
Sedanji sprožilec lahko prebudi odziv, povezan s preteklo izkušnjo. Odziva ne zanikamo, njegov pomen pa preverimo glede na sedanjo situacijo.
Priznaj odziv. Preveri sedanjost. Loči preteklo izkušnjo od trenutnega dogodka. Izberi varen in odgovoren korak.
Prenos v življenje
Ko prepoznamo povezavo med sprožilcem in preteklostjo, sedanjega položaja ni treba več reševati samo s starim odzivom.