Kako prepoznati osebno sidro

Osebno sidro prepoznamo po tem, da v pravem trenutku podpira umiritev, jasnost in naslednji varen korak — ne le po tem, da nam je všeč.

Zato opazuj, ali se podobna povezava med določenim sprožilcem in odzivom pokaže večkrat ter v primerljivih okoliščinah.

Sidra se pogosto sprožijo hitro. Odziv se lahko pojavi še preden oblikuješ jasno razlago, kaj se dogaja.

Kaj je v ospredju

Pri varni in smiselni uporabi sider so pomembne tri usmeritve:

• opazujemo odziv v več različnih situacijah;
• ločimo podporo od navade, prisile ali izogibanja;
• izberemo preprosto sidro, ki je dostopno in ne škoduje.

Kaj lahko nakazuje osebno sidro

Možno osebno sidro lahko prepoznaš, kadar:

• se ob podobnem dogodku večkrat pojavi podoben odziv;
• je odziv hitrejši ali močnejši, kot bi pričakovali glede na sedanjo situacijo;
• te določena beseda, podoba, oseba, vonj ali prostor hitro spomni na preteklo izkušnjo;
• se pojavi znan telesni občutek;
• začneš skoraj samodejno razmišljati ali ravnati na določen način;
• občutiš potrebo po hitrem umiku, obrambi, dokazovanju ali ugajanju;
• se ob določenem znaku večkrat vrneš k zbranosti, miru ali občutku varnosti.

Ti znaki lahko nakažejo povezavo. Ne povedo pa še zanesljivo, kako je povezava nastala ali kaj sedanja situacija pomeni.

Sprožilec, odziv in razlaga

Pri prepoznavanju sidra loči tri dele:

1. Sprožilec – kaj se je zgodilo ali kaj zaznaš.
2. Odziv – kaj se je pojavilo v telesu, čustvih, mislih ali vedenju.
3. Razlaga – kakšen pomen pripišeš dogodku in svojemu odzivu.

Primer:

• sprožilec: oseba nekaj časa ne odgovori na sporočilo;
• odziv: napetost, nemir in ponavljajoče preverjanje telefona;
• razlaga: »Nekaj sem naredil narobe« ali »Ne želi več govoriti z menoj«.

Odziv je resničen kot doživetje. Razlaga pa je ena od možnosti in jo je treba preveriti.

Opazovanje ponavljanja

Sidro lažje prepoznaš, če istega odziva ne presojaš samo enkrat.

Nekaj časa lahko opazuješ:

• v katerih okoliščinah se odziv pojavi;
• kaj se zgodi tik pred njim;
• kateri telesni občutek se pojavi prvi;
• katera misel ali podoba mu sledi;
• kako običajno ukrepaš;
• ali se pozneje pokaže, da je bila tvoja prva razlaga pravilna;
• ali se odziv pojavlja tudi v različnih situacijah, ki imajo podoben znak.

Namen ni iskati sidra v vsaki podrobnosti. Namen je opaziti ponavljajoče se povezave, ki vplivajo na tvoje odločanje ali vedenje.

Osebno sidro ni splošen simbol

Ista beseda, barva, glasba ali podoba nima nujno enakega pomena za vse ljudi.

Morje lahko pri eni osebi sproži občutek miru, pri drugi spomin na neprijeten dogodek, pri tretji pa nima posebnega pomena.

Zato pomena osebnega sidra ne določamo samo po splošnih razlagah simbolov. Pomembni so:

• tvoja lastna izkušnja;
• okoliščine;
• ponavljanje odziva;
• sedanji pomen;
• preverjanje razlage.

Koraki prepoznavanja osebnega sidra

1. Ustavi se

Če je mogoče, ne ukrepaj takoj samo iz prvega odziva.

2. Opiši dogodek

Zapiši, kaj se je dejansko zgodilo, brez dodajanja pomena.

Namesto:

»Namenoma me je prezrl.«

zapiši:

»Pozdravil sem ga, vendar ni odgovoril.«

3. Opiši odziv

Opazi:

• telesni občutek;
• čustvo;
• misel;
• spomin;
• željo po dejanju.

4. Preveri ponavljanje

Vprašaj se:

»Ali se mi podoben odziv pojavlja tudi v drugih podobnih situacijah?«

5. Poišči možno povezavo

Preveri, ali te dogodek spominja na preteklo izkušnjo ali znan odnosni vzorec.

Povezave ni treba najti na silo. Če ni jasna, jo pustiš odprto.

6. Loči preteklost od sedanjosti

Vprašaj se:

• Kaj pripada pretekli izkušnji?
• Kaj dejansko vem o sedanji situaciji?
• Kaj samo domnevam?
• Kaj lahko preverim?

7. Izberi odgovoren korak

Odgovoren korak je lahko:

• počakati;
• zbrati več informacij;
• postaviti mirno vprašanje;
• uporabiti podporno sidro;
• odložiti pomembno odločitev;
• poiskati ustrezno pomoč.

Kratek primer

Na sestanku nekdo prekine tvoj govor.

Takoj začutiš napetost in pomisliš:

»Moje mnenje nikogar ne zanima.«

Najprej loči:

• dogodek: oseba je začela govoriti, preden končaš;
• odziv: napetost v prsih in želja po umiku;
• spomin: podobne situacije iz preteklosti;
• razlaga: tvoje mnenje ni pomembno.

Nato preveri sedanjo situacijo.

Lahko mirno rečeš:

»Rad bi najprej dokončal misel, nato te z veseljem poslušam.«

Odziv druge osebe ti ponudi dodatne informacije. Morda te je namenoma prekinila, morda je napačno presodila, da si že končal, ali pa se je odzvala impulzivno.

Kratka prostovoljna vaja

Izberi blag in vsakdanji odziv, ne najbolj obremenjujoče izkušnje.

Zapiši:

1. Kaj je bil sprožilec?
2. Kaj neposredno zaznaš?
3. Kaj se je pojavilo v telesu?
4. Katero čustvo prepoznaš?
5. Katera misel ali razlaga se je pojavila?
6. Ali se odziv ponavlja?
7. Na kaj te situacija morda spominja?
8. Kaj dejansko veš o sedanji situaciji?
9. Kaj lahko preveriš?
10. Kateri korak bi bil varen in odgovoren?

Če povezava ni jasna, napiši:

»Pomen za zdaj ostaja odprt.«

Kdaj vajo prekiniti

Vajo prekini, če se pojavi:

• močna ali naraščajoča stiska;
• občutek izgube stika z okolico;
• zaskrbljujoč telesni odziv;
• preplavljenost z obremenjujočimi spomini;
• občutek, da moraš nadaljevati proti svoji volji.

Vrni pozornost k okolici, običajnemu dihanju in varnemu vsakdanjemu opravilu. Pri dolgotrajnih ali težkih odzivih poišči ustrezno strokovno podporo.

Kaj preveriti

Pri možnem osebnem sidru preveri:

• Ali se povezava ponavlja?
• Ali je sprožilec jasno prepoznaven?
• Ali je odziv povezan predvsem s sedanjostjo ali tudi s preteklostjo?
• Ali zaznavo ločiš od razlage?
• Ali obstajajo druge možne razlage?
• Kaj lahko preveriš z dejstvi ali pogovorom?
• Ali tvoje ravnanje upošteva posledice zate in druge?

Zaključni stavek

Osebno sidro prepoznaš skozi ponavljajočo se povezavo med sprožilcem in odzivom. Njegov pomen ostaja odprt, dokler ne ločiš zaznave, pretekle povezave, sedanje situacije in preverljive razlage.

Opazi sprožilec. Prepoznaj odziv. Preveri povezavo. Ostani v sedanjosti.

Prenos v življenje

Najboljše osebno sidro ni najmočnejše, ampak tisto, ki zanesljivo podpira svobodno in odgovorno izbiro.