Poglobljeno avtorsko področje Alma Meeo
Nelinearno informacijsko polje človeka in narave
Kako se skozi telesne čute, intuicijo, simbolni jezik in srčno koherenco razvija globlji informacijski odnos s samim seboj, sočlovekom in živim okoljem.
Vse raziskovanje informacijskega polja se v Alma Meeo začne z intuicijo in srčno koherenco, vendar se mora nadaljevati z zapisom, razločevanjem in preverjanjem.
Alma Meeo ne izhaja samo iz jezika energij, vibracij in frekvenc. Njegovo ključno raziskovalno izhodišče je nelinearni informacijski potencial.
Od energije in frekvenc k informacijskemu potencialu
Eno ključnih izhodišč razvoja Alma Meeo je bilo moje spoznanje, da človekovega zaznavanja, povezovanja in komunikacije ne moremo zadovoljivo razlagati samo z energijami, vibracijami in frekvencami.
Frekvence, elektromagnetni signali in energijski procesi so pomembni pri razumevanju fizičnega sveta. Tudi moje izobraževanje na področju kibernetike je temeljilo na signalih, povratnih zankah, regulaciji, dinamičnih procesih in prenosu informacij.
Toda frekvenca vedno vključuje čas. Nekaj niha, se ponavlja ali spreminja v določenem časovnem zaporedju. Moje raziskovalno vprašanje je bilo drugačno:
Ali obstaja informacijski potencial, ki ni omejen na običajno časovno zaporedje, materialni prenos ali merljivo frekvenco?
Če iz določenega teoretičnega modela odstranimo komponento časa, ne moremo več govoriti samo o običajnem prenosu energije od ene fizične točke do druge. Odpre se možnost razumevanja informacije kot potenciala, ki se lahko izrazi šele pozneje — skozi misel, simbol, telesni odziv, intuitivni preblisk, dejanje ali materialni pojav.
Za takšno področje sem začel uporabljati izraz nelinearno informacijsko polje. To ni dokončno pojasnilo njegovega fizikalnega mehanizma. Je avtorski raziskovalni model Alma Meeo, ki omogoča obravnavo pojavov brez prehitrega sklicevanja na bioenergijo, vibracije, magijo ali druge nejasne razlage.
Vsak pojav ima informacijski potencial
Temeljna teza Alma Meeo je, da vsak materialni predmet, življenjski pojav, misel ali dogodek poleg svoje vidne in merljive pojavnosti vsebuje tudi informacijski potencial.
Predmet ni samo material, oblika in teža. Z njim so lahko povezani njegov izvor, način nastanka, uporaba, odnosi ljudi do njega, pretekli dogodki, simbolni pomen, položaj v prostoru, vpliv okolja ter spomini in zaznave, ki so se oblikovali ob njem.
Podobno velja za človeka, žival, rastlino, prostor in pokrajino. Vse, kar obstaja v fizičnem svetu, je vključeno tudi v odnose, procese in informacije. Del teh informacij zaznamo neposredno, del nezavedno, del pa se lahko pojavi kot celostna zaznava, še preden jo znamo razložiti.
V jeziku Alma Meeo govorimo o nelinearnem oziroma hologramskem odtisu informacije. Izraz hologramski tukaj ne pomeni nujno fizikalnega holograma. Pomeni, da lahko posamezen simbol, občutek, notranja podoba ali zaznavni signal vsebuje informacijo o širši celoti.
Kako dejansko delujejo možgani in telo?
Pri razvoju tega modela sem se spraševal, kako v resnici delujejo možgani, epifiza, živčni sistem in celotno človeško telo.
Človeški možgani ne delujejo samo kot linearni procesor, ki bi zaporedno obdeloval posamezne podatke. Ves čas povezujejo vidne informacije, zvoke, dotik, vonj, okus, spomin, telesne odzive, čustva, pričakovanja, notranje podobe, pretekle izkušnje in trenutno stanje organizma.
Iz velikega števila delnih informacij ustvarijo enotno zaznavo položaja. Človek pogosto zazna spremembo, nevarnost, odnos ali pomen, še preden zna zavestno opisati, kateri posamezni signal ga je na to opozoril.
Ali možgani samo sestavljajo drobne fizične signale ali lahko sodelujejo tudi pri zaznavanju širšega informacijskega potenciala?
Alma Meeo druge možnosti ne razglaša za dokazano dejstvo, vendar jo obravnava kot legitimno raziskovalno vprašanje.
Nevroplastičnost in prilagajanje čutov
Pomembno izhodišče predstavljajo pojavi nevroplastičnosti. Ko človek izgubi ali oslabi en čut, se lahko način uporabe drugih čutov močno spremeni. Slepi ljudje lahko izraziteje uporabljajo sluh, dotik, prostorsko orientacijo in telesno zaznavanje. Gluhi ljudje lahko razvijejo natančnejše opazovanje gibanja, obrazne mimike, vizualnih sprememb in vibracij.
Del tega je mogoče razložiti s prilagajanjem možganov, učenjem, večjo pozornostjo in drugačno razporeditvijo možganske dejavnosti. Toda moje vprašanje je bilo širše:
Ali izguba ali zmanjšanje enega zaznavnega kanala samo preusmeri obstoječe možganske funkcije ali pa lahko odpre tudi nove povezave med čuti in nove celostne oblike zaznavanja?
To vprašanje je vodilo k modelu emergentnih čutov oziroma emergentnih zaznavnih polj.
Sedem čutov Alma Meeo
Alma Meeo izhaja iz povezovanja sedmih področij zaznavanja:
- vida;
- sluha;
- dotika;
- vonja;
- okusa;
- intuicije;
- srčne koherence.
Pet telesnih čutov človeka neposredno povezuje z njegovim telesom in fizičnim okoljem. Intuicija lahko nakaže možen prvi signal ali smer še pred oblikovanjem daljše razlage. Srčna koherenca pa predstavlja razvoj večje notranje usklajenosti med telesom, občutki, dihanjem, pozornostjo, intuicijo, namero, razumom in ravnanjem.
Sedem čutov ni zamišljenih kot sedem popolnoma ločenih sistemov. Njihov pravi potencial se pokaže prav v povezovanju.
Čuti emergentnega polja
Ko se dva ali več čutov poveže, lahko nastane zaznava, ki ni samo preprost seštevek njihovih posameznih informacij.
Vid, sluh, telesni odziv, spomin in intuicija se lahko združijo v celostno podobo, nenaden občutek nevarnosti, občutek smeri, prepoznanje odnosa, simbolno sporočilo, prostorsko zaznavo ali globlji pomen določenega dogodka.
Takšno novo kakovost imenujem čuti emergentnega polja. Emergentno pomeni, da povezava več področij ustvari nekaj novega. Nova zaznavna sposobnost ni vsebovana samo v enem čutu, ampak nastane iz njihovega sodelovanja.
V tem smislu lahko govorimo o razvoju nekakšnih superčutov, vendar ta izraz ne pomeni nadnaravne moči ali človekove večvrednosti. Pomeni možnost, da človek skozi usklajeno uporabo telesa, čutov, intuicije, simbolnega jezika in srčne koherence zazna več, kot bi zaznal z uporabo samo enega posameznega kanala.
Simbolni jezik možganov
Možgani informacij ne predstavljajo samo v obliki besed in logičnih stavkov. Informacija se lahko pojavi kot notranja podoba, zvok, barva, gibanje, vonj, okus, telesni občutek, nenaden spomin, sanjski prizor, simbol ali celostno vedenje brez predhodne razlage.
Takšna informacija je lahko osebna. Enak simbol za dva človeka nima nujno enakega pomena. Zato nelinearna komunikacija zahteva kodirni in dekodirni ključ.
Oseba A lahko določeno vsebino oblikuje kot podobo. Oseba B jo lahko zazna kot zvok, občutek, simbol ali nenadno povezavo. To pomeni, da ni nujno prenesena dobesedna beseda ali slika. Lahko se prenese oziroma zazna globlji informacijski odtis, ki ga mora prejemnik prevesti v svoj osebni zaznavni jezik.
Kodirni in dekodirni ključ
Pri običajnem internetu komunikacijo omogočajo dogovorjeni protokoli, naslovi in načini kodiranja. Tudi pri nelinearni komunikaciji bi moral obstajati določen ključ.
Sestavljali bi ga lahko dogovorjeni simboli, osebni pomeni, skupna izkušnja, jasna namera, vizualne podobe, zvoki, telesni občutki, vonji, časovno določeno vprašanje, odnos med pošiljateljem in prejemnikom ter sposobnost razločevanja.
Brez ustreznega ključa lahko človek zazna del informacije, vendar je ne zna pravilno razumeti ali pa ji doda pomen, ki ga prvotno ni vsebovala.
Zaznam → zapišem → dekodiram → primerjam → preverim.
Možganski internet
Za poljudno razlago tega modela uporabljam izraz možganski internet. Ne trdim, da možgani dobesedno delujejo kot računalniško omrežje. Izraz uporabljam kot razvojno prispodobo.
V takšnem modelu posameznik oblikuje ali oddaja informacijski odtis, informacija je navzoča v širšem informacijskem polju, druga oseba jo lahko pod določenimi pogoji zazna, za razumevanje potrebuje ustrezen dekodirni ključ, zaznavo pa mora pozneje preveriti.
To bi lahko primerjali s komunikacijo full duplex, pri kateri posamezni udeleženci hkrati oddajajo in sprejemajo informacije. Vendar se ta komunikacija po hipotezi Alma Meeo ne bi izvajala skozi običajne radijske valove, kable ali internetne protokole. Šlo bi za nelinearno informacijsko povezavo, katere mehanizma še ne znamo dokončno opisati.
Zato je možganski internet avtorski razlagalni model, ne potrjena nevrološka tehnologija.
Komunikacija s samim seboj
Prva in osnovna raven nelinearnega informacijskega polja je komunikacija človeka s samim seboj.
Človek pogosto ne sliši lastnih signalov, ker jih prekrijejo hiter tok misli, strah, zunanji pritiski, informacijska preobremenjenost, želja po določenem odgovoru, pričakovanja drugih in avtomatski vedenjski vzorci.
Telo, intuicija in notranje zaznavanje lahko spremembo zaznajo, še preden razum oblikuje razlago. Signal se lahko pojavi kot napetost, sprostitev, občutek skladnosti ali neskladnosti, nenadna podoba, prvi notranji signal, sanje, simbol ali občutek smeri.
Ko človek razvija notranjo umirjenost in srčno koherenco, lahko jasneje razlikuje med intuicijo, strahom, željo, spominom, domišljijo, dejanskim telesnim odzivom in poznejšo razlago.
Več notranje usklajenosti pomeni več možnosti, da človek jasno zazna samega sebe.
Komunikacija s sočlovekom
Človek drugega človeka ne zaznava samo skozi njegove besede. Zaznava tudi barvo in ritem glasu, držo, pogled, gibanje, tišino, spremembe v vedenju, bližino ali oddaljenost ter telesni odziv, ki ga odnos sproži v njem.
Velik del tega poteka nezavedno. Moja raziskovalna hipoteza je, da lahko v določenih okoliščinah obstaja tudi širša informacijska povezava, ki ni omejena samo na neposredno zaznavne telesne znake in fizično bližino.
To bi lahko pomagalo pojasniti poročila ljudi o nenadni misli na oddaljeno osebo, občutku, da se ji je nekaj zgodilo, podobnih sanjah, zaznavanju razpoloženja na daljavo, telepatsko doživeti povezavi ali sočasnem pojavu istega simbola oziroma informacije.
Notranji občutek o drugem človeku je možna zaznava, ne dokaz njegovih misli, namena ali dejanj.
Zaznava ne daje pravice do poseganja v zasebnost, nadzorovanja ali odločanja namesto drugega.
Komunikacija z naravo
Nelinearno informacijsko polje se v modelu Alma Meeo ne omejuje samo na odnose med ljudmi.
Človek je ves čas v odnosu z drevesi, rastlinami, živalmi, vodo, zrakom, svetlobo, prostorom, pokrajino, vremenskimi spremembami in širšim naravnim okoljem.
Človeško telo se na okolje odziva neprestano, tudi kadar tega zavestno ne opazimo. Zaznava temperaturo, vlago, vonj, spremembe svetlobe, gibanje, zvoke, kakovost zraka, ritem živali, strukturo prostora ter varnost ali nevarnost.
Prva oblika komunikacije z naravo zato ni govorjenje z drevesom ali pripisovanje človeške zavesti vsakemu pojavu. Začne se s sposobnostjo, da človek naravo resnično opazi.
Komunikacija z naravo se začne, ko človek preneha naravo uporabljati samo kot ozadje in jo začne zaznavati kot živo okolje, katerega del je tudi sam.
Drevo kot večplastna informacija
Odnos človeka z drevesom lahko razumemo na več ravneh.
Telesna raven
Človek zazna senco, hlad, vonj, dotik lubja, gibanje vej in zvok listja.
Psihološka raven
Drevo lahko sproži spomin, občutek varnosti, umirjenosti ali domačnosti.
Simbolna raven
Lahko predstavlja rast, ukoreninjenost, stabilnost, življenjski cikel ali vztrajnost.
Nelinearna raven
V modelu Alma Meeo lahko človek doživi tudi celostno notranjo informacijo, ki je ne zazna samo kot svojo zavestno misel, temveč kot odnos s širšim informacijskim poljem živega bitja ali prostora.
Teh ravni ne smemo samodejno zamenjevati. Močan občutek ob drevesu še ni dokaz telepatske komunikacije z njim. Je pa lahko pomembna osebna informacija, ki jo človek opazuje in razločuje.
Izročila prvobitnih prebivalcev in starih kultur
Mnoge stare kulture, domorodne skupnosti in prvobitni prebivalci planeta človeka niso razumeli kot ločenega gospodarja narave.
Drevesa, živali, voda, gore, kraji in naravne sile so bili vključeni v širši odnos, v katerem so imeli pomen, spomin in vlogo. Takšna izročila so uporabljala različne izraze, kot so duhovi narave, duhovi krajev, predniki, živalski vodniki, svete rastline, živa zemlja in naravne sile.
Alma Meeo teh opisov ne želi nekritično prevzeti, vendar jih tudi ne zavrača kot brezvredno praznoverje.
Kaj so ljudje dejansko zaznavali in kako lahko njihove izkušnje danes preučujemo brez mistifikacije in brez izgube njihovega pomena?
Morda so skozi simbolni jezik opisovali zelo izostreno zaznavanje okolja, dolgoletno medgeneracijsko znanje, telesne odzive, prepoznavanje naravnih vzorcev, spremembe vremena, vedenje živali, odnos do prostora, intuitivno povezovanje informacij in nelinearne zaznave.
Razlika med energijskim in informacijskim modelom
Za razvoj Alma Meeo je bistvena razlika med energijskim in informacijskim modelom.
Energijski model
V energijskem modelu naj bi človek drugemu pošiljal energijo, vplival na njegovo stanje ali ga poskušal usmerjati. To odpira pomembna vprašanja soglasja, izbire, nadzora, odvisnosti, manipulacije in poseganja v drugega človeka.
Informacijski model
V informacijskem modelu informacija ni ukaz in ni prisilni poseg. Je možnost, ki jo nekdo lahko zazna, razume, preveri ali zavrne.
Informacija je ponujena, ne vsiljena.
To je podobno internetu. Informacija je lahko objavljena ali dostopna, vendar jo prebere samo tisti, ki do nje pristopi, jo želi sprejeti in ima ustrezen ključ za njeno razumevanje. Kogar informacija ne zanima, mu je ni treba sprejeti.
Prav ta razlika predstavlja eno temeljnih etičnih izhodišč Alma Meeo.
Srčna koherenca kot razvojni pogoj
Po mojih dosedanjih raziskavah in osebnih ugotovitvah je sposobnost jasnega zaznavanja povezana z notranjim stanjem človeka.
Ko človek deluje iz strahu, jeze, želje po moči, potrebe po dokazovanju, pohlepa, čustvene nestabilnosti ali vnaprej določenega pričakovanja, lahko lastne projekcije hitro zamenja za informacijo.
Zato ima srčna koherenca v modelu Alma Meeo ključno vlogo. Ko človek razvija večjo srčno koherenco, se lahko izboljša njegova sposobnost zaznavanja samega sebe, umirjanja notranjega šuma, razlikovanja intuicije od želje, zaznavanja drugega brez takojšnje sodbe, poslušanja narave, prepoznavanja simbolnega jezika, preverjanja svojih ugotovitev in priznanja napake.
Srčna koherenca ne zagotavlja resničnosti zaznave. Omogoča pa bolj urejen notranji prostor za zaznavanje, razločevanje in preverjanje.
Moja raziskovalna hipoteza je, da so zahtevnejše oblike nelinearne komunikacije dostopnejše ljudem, ki razvijejo zadostno notranjo in srčno usklajenost. To za zdaj ostaja hipoteza Alma Meeo, ki potrebuje nadaljnje preverjanje.
Sinhronosti in ponavljajoči se dogodki
Ljudje pogosto opažajo dogodke, ki jih razumejo kot sinhronosti: ponavljajoče se številke, pogled na uro ob 11.11 ali 16.16, nenadno misel na človeka, ki nato pokliče, srečanje z informacijo, ki jo ravno potrebujejo, več dogodkov, ki se združijo v smiselno celoto, ali sanje, povezane s poznejšim dogodkom.
Takšni dogodki so lahko osebno zelo močni. Vendar ponavljajoča se številka sama še ni dokaz zunanjega informacijskega polja.
Sinhronost je signal za opazovanje, ne dokaz za takojšnjo razlago.
Razlikovati moramo med dogodkom, našo zaznavo dogodka, pomenom, ki smo mu ga pripisali, hipotezo o njegovem izvoru in poznejšim preverjanjem.
Sanje in nelinearni jezik
Sanje so eno najbolj izrazitih področij simbolnega jezika človeka. V njih se informacija lahko pojavlja kot prizor, oseba, premik v času, nenavaden prostor, ponavljajoči se predmet, barva, zvok, telesni občutek, močan čustveni odziv ali celotna zgodba.
Nekatere sanje so povezane s spominom, vsakodnevnimi dogodki, skrbmi in nezavednim procesiranjem izkušenj. Druge ljudje doživljajo kot intuitivne, jasnovidne ali povezane z dogodki, ki se zgodijo pozneje.
Sanje so gradivo za opazovanje, ne dokaz prihodnosti.
Če želimo pojav resneje spremljati, potrebujemo zapis sanj takoj po prebujanju, datum in čas, čim manj naknadnega spreminjanja, primerjavo s poznejšimi dogodki, upoštevanje delnih ujemanj in napak ter več ponovitev.
Telepatija — vsak preverja zase
V okviru Alma Meeo telepatija pomeni raziskovalno vprašanje, ali lahko človek zazna informacijo druge osebe brez običajne neposredne komunikacijske poti.
Ne gre nujno za dobesedno branje misli. Lahko gre za zaznavo simbola, podobe, čustvenega tona, telesnega občutka, smeri ali dela informacije.
Osnovni način preverjanja je oseben: prvi signal zapišeš pred klicem, sporočilom ali drugim običajnim virom informacije, nato pa ga primerjaš z dejanskim stanjem. Druga oseba v trenutku zaznave ni nujno aktivni »pošiljatelj«.
Odpri samostojno pot Telepatija →
Informacijska telekineza
Informacijska telekineza je v Alma Meeo ločena raziskovalna pot in ne pomeni splošne trditve, da lahko človek poljubno premika fizične predmete z mislijo.
Ali je mogoče z usmerjeno namero, pozornostjo in notranjo usklajenostjo vplivati na pojav, izbiro ali razporeditev informacije v določenem sistemu brez običajne neposredne komunikacijske poti?
Takšno raziskovanje mora posebej paziti na naključje, tehnične napake, selektivno pomnjenje, pristranskost, vnaprej znane informacije, statistično pričakovane zadetke in naknadno spreminjanje pomena.
Odpri samostojno pot Informacijska telekineza →
Zakaj linearni model ni dovolj
Linearni svet temelji na času, prostoru, zaporedju, merjenju, vzroku in posledici, fizičnem signalu ter zaznavnem prenosu.
Če nelinearno informacijsko polje po teoriji Alma Meeo ni omejeno na isti način, ga ne moremo v celoti razumeti samo z linearnimi modeli. To ne pomeni, da moramo zavreči znanost, meritve ali razum. Pomeni, da mora biti način preverjanja prilagojen raziskovalnemu vprašanju.
Tudi če informacijskega polja ne moremo neposredno izmeriti, lahko spremljamo njegove domnevne učinke: časovno označene zaznave, vnaprej določene cilje, ponovitve, uspešne in neuspešne rezultate, primerjavo med ljudmi, pogoje, v katerih se pojav spremeni, statistična odstopanja in možnost neodvisnega preverjanja.
Projekt Stargate kot razvojno vprašanje
Raziskovalni programi, povezani z gledanjem na daljavo, kažejo, da so se tudi državne in vojaške institucije ukvarjale z vprašanjem zaznavanja oddaljenih informacij.
Rezultati takšnih programov niso dali enotne in splošno sprejete potrditve zanesljive sposobnosti. Moja raziskovalna hipoteza je, da bi lahko bil eden od razlogov tudi v napačno zastavljenih pogojih raziskovanja.
Če je kakovost nelinearne zaznave povezana s srčno koherenco, notranjo umirjenostjo, etičnim namenom, odsotnostjo pritiska, osebnim simbolnim jezikom ter kodirnim in dekodirnim ključem, potem zgolj tehnično navodilo in zahteva po rezultatu morda nista dovolj.
Toda te hipoteze ne smemo uporabiti kot samodejni izgovor za neuspeh. Neuspešen rezultat lahko pomeni tudi, da pojav ni bil prisoten, da je bil protokol slab ali da osnovna hipoteza ni pravilna. Resno raziskovanje mora dopuščati vse možnosti.
Etični temelj
Nelinearnega informacijskega polja se ne uporablja za nadzor drugega človeka, poseganje v zasebnost, manipulacijo, pridobivanje osebnih skrivnosti, dokazovanje posebnih moči, ustvarjanje strahu, ustvarjanje odvisnosti, prisilno vplivanje ali poseganje brez soglasja.
Informacija je možnost za razločevanje, ne sredstvo nadvlade.
Človek mora ohraniti svobodo, da informacijo sprejme, preveri, razume drugače ali zavrne.
Od zaznave do odgovorne uporabe
Nelinearna zaznava sama še nima zadostne vrednosti. Pomemben je proces:
Zaznam → zapišem → razločim → dekodiram → preverim → primerjam → ponovim → odgovorno uporabim.
S tem se prepreči, da bi vsak občutek, simbol ali sinhronost samodejno postali resnica. Nelinearna zaznava lahko odpre možnost. Razum mora preveriti okoliščine. Dejstva pokažejo trenutno stanje. Posledice pokažejo kakovost odločitve.
Jedro področja
Človek morda ne komunicira samo z besedami, vidnimi dejanji, energijami in merljivimi frekvencami. Lahko sodeluje tudi v širšem informacijskem odnosu s samim seboj, drugimi ljudmi, živimi bitji in naravnim okoljem.
Alma Meeo to možnost raziskuje skozi pet telesnih čutov, intuicijo, srčno koherenco, simbolni jezik, nelinearne informacijske odtise, emergentna zaznavna polja, zapisovanje, preverjanje in etično odgovornost.
Zaznavanje brez preverjanja lahko postane domišljija. Preverjanje brez odprtosti za zaznavo pa lahko spregleda pomemben del človekove izkušnje. Alma Meeo povezuje oboje.
Povezana področja
Pozitivno skupnostno smer informacijskega modela predstavlja samostojna stran Polje Ljubezni skupnosti.
To poglavje je povezano z avtorsko stranjo Andrej Keber – moja pot, področjem Človek in umetna inteligenca, portalom Srčna koherenca ter portalom Emergentna polja.