Pogled na prihodnost

Človek in umetna inteligenca

Umetna inteligenca postaja hitrejša od človeka pri obdelavi podatkov. To pa še ne pomeni, da je postala večja od človeka.

Ko sem začel oblikovati Alma Meeo, sem se najprej vprašal, ali bomo z umetno inteligenco še lahko sodelovali ali pa nas bo njen razvoj nekoč presegel in ogrozil. Če bi človeka razumeli samo kot miselni in računski sistem, bi bilo takšno tveganje resno: stroji že danes obdelujejo informacije hitreje, primerjajo več podatkov in ustvarjajo več možnosti, kot jih zmore posameznik.

Alma Meeo izhaja iz drugačnega izhodišča. Človek ni samo razum. Je telo, pet telesnih čutov, intuicija, srčna koherenca, notranja smer, simbolno zaznavanje in odgovornost za posledice. Prav v povezovanju teh področij se odpira možnost razvoja, ki ga umetna inteligenca sama ne more živeti namesto človeka.

Ne tekmujemo s strojem. Razvijamo človeka, ki zna njegovo moč razumeti, preverjati in usmerjati.

Umetna inteligenca: pomoč ali grožnja?

Umetna inteligenca ljudem že pomaga pri učenju, delu, ustvarjanju, raziskovanju, sporazumevanju in vsakdanjih opravilih. Hkrati lahko povečuje razlike med tistimi, ki jo razumejo, in tistimi, ki se ob njej počutijo izključene, prestrašene ali odvisne od drugih.

Največja nevarnost ni samo v tem, da postaja tehnologija vedno zmogljivejša. Nevarnost nastane tudi takrat, ko človek njeno moč uporablja brez notranje jasnosti, etike, preverjanja in odgovornosti.

Tehnologija lahko poveča človekovo moč. Sama pa ne more določiti, za kaj naj bo ta moč uporabljena.

Kaj umetna inteligenca dejansko zmore

Umetna inteligenca je posebej močna pri obdelavi velikih količin podatkov, prepoznavanju vzorcev, primerjanju informacij, oblikovanju besedil in podob, strukturiranju znanja ter pripravi možnih rešitev.

Njena moč izhaja iz podatkov, modelov in računskih postopkov. Nima človekovega telesa, neposredne življenjske izkušnje, osebnih odnosov ali odgovornosti za posledice, ki jih bodo njeni predlogi povzročili v resničnem življenju.

V Alma Meeo izraz linearno področje uporabljamo za procese, ki jih lahko izrazimo, razdelimo, primerjamo ali izvedemo v času, podatkih in zaporedju korakov. Sodobna umetna inteligenca je lahko zelo kompleksna, vendar njeni izhodi še vedno nastajajo skozi računsko obdelavo informacij.

Človek ni samo miselni stroj

Človek zaznava skozi vid, sluh, dotik, vonj in okus. Poleg njih Alma Meeo vključuje intuicijo kot možno notranjo zaznavo smeri ter srčno koherenco kot možnost večje usklajenosti telesa, občutkov, pozornosti, namere in ravnanja.

Človek informacij ne samo obdela. Telesno jih doživi, poveže z odnosi, jim pripiše pomen, presodi njihovo etično težo in živi posledice svoje odločitve.

Umetna inteligenca obdeluje informacije. Človek jih zaznava, vrednoti, preverja, jim daje smer in odgovarja za posledice.

Linearno in nelinearno področje

V avtorski teoriji Alma Meeo nelinearno področje pomeni način zaznavanja, pri katerem se vsebina ne pojavi najprej kot običajno časovno zaporedje. Lahko se izrazi kot celostna podoba, simbol, nenaden uvid, prvi notranji signal ali povezava med informacijami, ki jih človek šele pozneje prevede v besede in dejanja.

To je avtorski teoretični model, ne splošno potrjeno fizikalno dejstvo. Vsako nelinearno zaznavo je treba ločiti od želje, strahu, spomina in naključne misli ter jo preveriti v resničnem življenju.

Opazuj. Zapisuj. Razlikuj. Preverjaj.

Točka nič in informacijski prostor

V modelu Alma Meeo je točka nič mejno stanje med časovnim, linearnim tokom in celostno zaznavo, ki jo človek doživi, preden jo razdeli na posamezne korake. V različnih tradicijah so ljudje za sorodne predstave uporabljali izraze, kot je akaša ali akaški prostor.

Alma Meeo teh pojmov ne uporablja kot dokaz že pojasnjene stvarnosti. Uporablja jih kot primerjalni jezik za raziskovalno vprašanje: ali obstajajo načini zaznavanja informacij, ki jih ni mogoče v celoti reducirati na običajno zaporedno mišljenje?

Trditev, da zunaj časa ne obstajajo materija, vibracije ali delovanje računalniških sistemov, ostaja del avtorske hipoteze. Jasno jo je treba ločiti od znanstveno potrjenih ugotovitev.

Sedem čutov in emergentna zaznavna polja

Osrednja razvojna teza Alma Meeo je, da vsak čut ne sprejema samo posameznega dražljaja, temveč sodeluje pri nastajanju širše zaznavne celote. Vid povezuje podobe in prostor. Sluh zaznava ton, ritem in tišino. Dotik vzpostavlja neposreden telesni stik. Vonj in okus sta močno povezana s telesnimi odzivi in spominom. Intuicija lahko nakaže možno smer. Srčna koherenca pa pomaga pri notranji uskladitvi in preverjanju.

Ko se več čutov poveže, lahko nastane nova celostna zaznava. V Alma Meeo jo opisujemo kot emergentno zaznavno polje. Emergentno pomeni, da povezava več sestavin ustvari lastnost ali vzorec, ki ga ne moremo pojasniti samo z enim čutom.

Možgani, telo in nevroplastičnost

Znanost raziskuje nevroplastičnost, povezovanje čutnih informacij, pozornost, spomin, telesno zaznavanje ter odnos med možgani, živčevjem in telesom. Ta področja lahko pomagajo razumeti, kako se človek skozi vajo, izkušnjo in učenje spreminja.

Iz nevroplastičnosti same po sebi ni mogoče sklepati, da so telepatija, telekineza ali brezčasno informacijsko polje dokazani. Alma Meeo zato ločuje med znanstveno raziskljivimi procesi, avtorskim modelom in raziskovalnimi hipotezami.

Informacijska telepatija in telekineza

Alma Meeo uporablja izraza informacijska telepatija in informacijska telekineza za avtorski raziskovalni področji, v katerih se preverja možnost zaznavanja, prenosa ali vplivanja na informacijo zunaj običajnih neposrednih komunikacijskih poti.

Takšnih možnosti ni odgovorno predstavljati kot dokazanih samo na podlagi osebnega občutka ali posameznega zadetka. Resen preizkus zahteva vnaprej določen cilj, časovni zapis, ločevanje zadetkov in napak, ponovitve, preprečevanje naknadnega prilagajanja razlage ter možnost neodvisnega preverjanja.

Hibridna inteligenca Alma Meeo

Hibridna inteligenca ni samo tehnična povezava med človekom in računalnikom. Je postopek, v katerem se povezujejo umetna inteligenca, razum, telo, pet telesnih čutov, intuicija, srčna koherenca, simbolno zaznavanje, preverjanje in odgovornost.

1. Človek zazna položaj.
2. Ustavi samodejni odziv in se umiri.
3. Opazi prvi notranji signal, vendar ga še ne razglasi za resnico.
4. Umetno inteligenco uporabi za raziskovanje, primerjavo in oblikovanje možnosti.
5. Preveri dejstva, vire, telesne odzive in možne posledice.
6. Sam sprejme odločitev ter spremlja njen rezultat.

Umetna inteligenca razširi možnosti. Nelinearna zaznava lahko nakaže smer. Um preveri. Človek odloči in odgovarja.

Med Lemurijo in Atlantido

Atlantida in Lemurija sta v tem področju uporabljeni kot simbolni podobi, ne kot zgodovinsko dokazani razlagi civilizacijskega razvoja.

Lemurijska skrajnost lahko simbolizira odmik v notranje, intuitivno ali duhovno področje brez zadostnega preverjanja in praktičnega uresničevanja. Atlantidska skrajnost lahko simbolizira tehnološko moč, nadzor in znanje, ki izgubijo etično smer.

Ne duhovnost brez preverjanja. Ne tehnologija brez srca. Ne intuicija brez odgovornosti. Ne razum brez notranje smeri.

Nova razvojna pot civilizacije

Človek umetne inteligence ne bo presegel tako, da bo hitreje računal od nje. Njegova prihodnost je v razvoju celovite inteligence: zavestnega zaznavanja, povezanosti vseh čutov, intuicije, srčne koherence, etične presoje, ustvarjanja smisla in odgovornosti za posledice.

Alma Meeo raziskuje srednjo pot, na kateri tehnologija ne prevzame človeka in človek ne zavrne tehnologije. Umetna inteligenca postane močno podporno orodje, človek pa ostane nosilec namena, smeri in odgovornosti.

Jedro področja

Prihodnost človeka ni v tekmovanju s strojem. Je v razvoju celovite inteligence, ki zna moč umetne inteligence povezati s čuti, intuicijo, srčno koherenco, razumom, preverjanjem in odgovornim delovanjem.

Pomembna meja: nelinearna dimenzija, točka nič, informacijska telepatija in informacijska telekineza so predstavljene kot avtorski modeli oziroma raziskovalne hipoteze Alma Meeo. Niso predstavljene kot splošno potrjena znanstvena dejstva. Umetna inteligenca lahko ustvarja napačne ali izmišljene odgovore; pomembne informacije je treba preveriti pri zanesljivih virih oziroma ustreznih strokovnjakih.