ALMA MEEO · INFORMACIJSKI MODEL · KODIRANJE IN DEKODIRANJE
Osebno informacijsko kodo določiš vnaprej. Pomen preveriš pozneje.
Kodiranje in dekodiranje povežeta abstraktni Informacijski model s praktičnim zaznavanjem. Kodiranje pomeni, da pred vajo jasno določiš vprašanje, časovni okvir, kaj boš opazoval in kako bo odziv zapisan. Dekodiranje pomeni, da zaznano šele nato prevedeš v začasen pomen ter ga primerjaš z drugimi informacijami in posledicami.
RAVNOVESJE → VPRAŠANJE → INFORMACIJSKA KODA → ODZIV → ZAPIS → DEKODIRANJE → PREVERJANJE
Vprašanje, časovni okvir, opazovani odziv in način zapisa določiš pred vajo.
→Najprej zapišeš neposredni odziv, šele nato mu pripišeš začasen pomen brez popravljanja rezultata za nazaj.
→Dejstva, ponovitve in posledice pokažejo, kateri del osebne informacijske kode je uporaben in kaj je treba spremeniti.
JEDRO PODROČJA
Informacijska koda ni odgovor. Je vnaprej določen jezik opazovanja.
Osebna informacijska koda preprečuje, da bi pomen odziva spreminjali šele po rezultatu. Pred zaznavanjem določimo, kaj opazujemo, kako zapisujemo smer, stran, občutek ali drug odziv in kaj tak odziv lahko pomeni samo kot delovno hipotezo. Dekodiranje se začne šele po zaznavi; preverjanje pa odloči, ali je bila razlaga uporabna.
OSNOVNA LOGIKA
Sedem pravil, ki držijo isti proces skupaj.
Ista osnovna pravila lahko uporabimo pri Val Kovancu, simbolnem delu, nihalu in pozneje pri neposrednem telesnem zaznavanju. Orodje se lahko spremeni; disciplina kodiranja, zapisa in preverjanja ostane.
Najprej zmanjšaš potrebo po določenem rezultatu
Če že vnaprej želiš točno določen odgovor, je večja možnost, da bo pričakovanje usmerjalo zaznavo ali gibanje.
Eno vprašanje, en kontekst
Vprašanje naj bo dovolj jasno, po potrebi z določenim časovnim okvirom. Več različnih vprašanj ne stiskamo v en sam odziv.
Pomen odzivov določiš pred vajo
Vnaprej določiš, kaj boš opazoval in kako boš odziv zapisal. Informacijska koda je osebna in ni univerzalni slovar pomenov.
Najprej signal brez razlage
Zapišeš stran, smer, gib, telesni občutek ali drug neposredni odziv, preden začneš razlagati, kaj naj bi pomenil.
Signal prevedeš v delovno informacijo
Odziv ubesediš kot možno smer, vprašanje ali hipotezo. Ne spremeniš informacijske kode samo zato, ker ti rezultat ni všeč.
Pomen primerjaš z realnostjo
Preveriš dejstva, druge razlage, ponovitve in posledice. Pomembna odločitev ne temelji samo na enem subjektivnem odzivu.
Informacijsko kodo spreminjaš premišljeno, ne sproti
Če ponovitve pokažejo, da informacijska koda ni uporabna, jo lahko zavestno spremeniš in spremembo zabeležiš. Med posamezno vajo je ne prilagajaš rezultatu.
UČNI KROG
Kako razvijaš stabilno osebno informacijsko kodo.
Cilj ni imeti čim več pomenov. Cilj je dovolj jasen in stabilen način opazovanja, da lahko pozneje primerjaš različne ponovitve in se iz njih učiš.
Zapiši področje
Določi, pri kateri vrsti vprašanj ali vaje bo informacijska koda uporabljena. Različna področja lahko sčasoma razvijejo različne specializirane Informacijske ključe.
Določi signal
Izberi, kaj bo v konkretni vaji dejansko opazovano: položaj, smer, gibanje, telesni odziv, občutek ali druga jasno opisljiva zaznava.
Določi zapis
Odloči se, kako boš rezultat zapisal, preden se pojavi. Tako zmanjšaš možnost prilagajanja zapisa pričakovanemu izidu.
Ohrani informacijsko kodo
V posamezni seriji vaj je ne spreminjaj vsak dan. Stabilnost omogoči primerjavo skozi čas.
Loči signal in pomen
Najprej zapiši, kaj se je zgodilo. V ločenem koraku zapiši, kaj si iz tega sklepal.
Zabeleži alternative
Če obstaja več možnih razlag, jih zapiši. Dekodiranje ni prisiljeno iskanje samo ene razlage.
Preverjaj
Primerjaj interpretacijo z dejstvi, posledicami in ponovitvami. Posebej označi primere, ko se razlaga ni obnesla.
Spremeni kodo zavestno
Če informacijska koda po dovolj ponovitvah ne pomaga, jo spremeni premišljeno in zabeleži začetek novega načina. Tako ohraniš sledljivost učenja.
KDO DELA KAJ
Štiri stvari, ki jih moraš vedno ločiti.
To je tisto, kar si dejansko zaznal: stran kovanca, smer gibanja, telesni premik, občutek ali drug dogovorjeni signal.
Zapiši ga pred razlago in ga ne popravljaj za nazaj.To je vnaprejšnji dogovor, kako boš določeno vrsto odziva beležil in kaj bo v okviru konkretne vaje pomenila kot delovna oznaka.
Informacijska koda ni univerzalen pomen in ne dokazuje zunanjega mehanizma.To je pomen, ki ga odzivu pripišeš po zaznavi glede na vprašanje in vnaprej določeno informacijsko kodo.
Razlaga je hipoteza, dokler je ne primerjaš z drugimi informacijami.To so poznejša dejstva, posledice ali ponovitve, s katerimi lahko oceniš uporabnost svoje razlage.
Šele povratna zanka omogoča, da se osebni sistem dejansko uči.PRAKTIČNI PRIMER
Primer: ista osebna informacijska koda pri Val Kovancu.
Val Kovanec je primeren za učenje, ker je fizični odziv dovolj jasen, da lahko natančno ločiš vnaprejšnji dogovor, zaznavo, razlago in poznejše preverjanje.
-
01
Pred vajo
Zapišeš eno vprašanje in določiš, kaj boš opazoval. Kovanec ostane v roki in ga ne uporabljaš kot naključni met.
-
02
Informacijska koda
Vnaprej določiš način zapisa odziva. Ne določaš univerzalnega pomena cifre ali grba za vse ljudi in vse situacije.
-
03
Odziv
Med nežnim obračanjem zmanjšuješ zavestno vodenje prstov in zapišeš, kaj se je dejansko zgodilo.
-
04
Dekodiranje
Po vaji odziv prevedeš v delovni pomen glede na vnaprej določeno informacijsko kodo.
-
05
Preverjanje
Pomen primerjaš z dejstvi, alternativami in poznejšim dogajanjem. Če se ne potrjuje, ga ne rešuješ s spreminjanjem prvotnega zapisa.
-
06
Učenje
Po več ponovitvah lahko oceniš, ali je osebna informacijska koda dovolj jasna, ali jo je treba izboljšati oziroma opustiti.
MEJE SISTEMA
Kodiranje ne pomeni skrivnega prenosa informacije v predmet.
- V tej strani je kodiranje operativni dogovor uporabnika o vprašanju, opazovanem odzivu in načinu zapisa. Ne trdimo, da se s tem v predmet fizično vtisne posebna informacija.
- Dekodiranje je prevod subjektivnega ali opazovanega odziva v začasni pomen. Sam prevod ni dokaz pravilnosti ali izvora informacije.
- Osebna informacijska koda ni univerzalni slovar. Pomen smeri, strani, gibanja ali telesnega odziva se ne predpisuje vsem ljudem enako.
- Na telesne in motorične odzive lahko vplivajo pričakovanja, ideomotorični procesi, utrujenost, ravnotežje, navade in način postavitve vprašanja.
- Pri pomembnih zdravstvenih, pravnih, finančnih ali varnostnih odločitvah osebna informacijska koda ne nadomešča preverljivih podatkov in ustrezne strokovne presoje.
POMEMBNO
Informacijska koda naj bo dovolj stabilna za učenje, vendar nikoli pomembnejša od preverjanja.
Kodiranje in dekodiranje sta skupna disciplina več praktičnih poti Alma Meeo. Val Kovanec uči preklopa pozornosti, neposredne prepoznave in preverjanja s fizičnim predmetom, Informacijski ključ pomaga ločevati signal od razlage, nihalo pokaže motorični odziv, proaktivna telesna radiestezija pa isti princip razširi v neposredno telesno zaznavanje, povratno zanko in samoregulacijo. Vsako področje ohranja lastna varovala in preverjanje.