Temeljna izhodišča

Tretja informacijska fizika

Avtorska raziskovalna hipoteza o tem, kaj ostane, ko dogodkov ne opisujemo več samo skozi zunanji čas: skupno stanje, odnosi, korelacije, možnosti in hologramski odtis kot nelinearni informacijski potencial.

Ko sistemu odvzamemo zunanjo časovno os, ne ostane nujno praznina. Ostane lahko struktura odnosov, iz katere se čas in dogodek šele oblikujeta.

Zakaj govorim o tretji veji

Pri svojem raziskovanju sem prišel do vprašanja, ali poleg klasične in kvantne fizike potrebujemo še tretji raziskovalni pogled – informacijsko fiziko. Tega izraza ne uporabljam kot trditev, da je bila že ustanovljena nova splošno priznana veja fizike. Uporabljam ga kot avtorski delovni okvir, s katerim lahko natančneje ločim tri ravni opisa.

Kaj pomeni »kvantu odvzeti čas«

Časa delcu ne moremo preprosto odvzeti kot materialne sestavine. Lahko pa sistem opišemo brez zunanje ure oziroma brez vnaprej podane časovne osi. V takšnem formalnem opisu vprašanje ni več samo, kako se stanje spreminja od trenutka do trenutka, temveč kako se občutek razvoja pojavi iz odnosov med deli sistema.

Page-Woottersov relacijski model je pokazal, da je lahko celoten zaprti sistem opisan kot stacionaren, medtem ko notranji opazovalec zazna razvoj tako, da en del sistema uporablja kot uro za drugega. Poznejši fotonski poskusi so ta mehanizem eksperimentalno ponazorili.

To ne dokazuje, da je celotna resničnost dobesedno brezčasna. Kaže pa, da je mogoče čas v določenih kvantnih opisih obravnavati kot notranji odnos oziroma korelacijo.

Brez zunanje ure ne izgine nujno struktura sistema. Izgine predvsem samoumevna razporeditev dogodkov na prej in potem.

Prepletena dvojčka: signal ali skupno stanje?

Pri kvantno prepletenih delcih rezultati meritev kažejo korelacije, ki jih ni mogoče pojasniti z običajnim lokalnim klasičnim modelom. Prepletena delca zato nista najbolje opisana kot dva povsem samostojna objekta, ki si po meritvi pošljeta klasično sporočilo. Kvantni formalizem ju opisuje s skupnim stanjem.

Iz tega izhaja pomembna razlika: korelacija ni isto kot nadzorovan prenos sporočila. Prepletenosti ni mogoče uporabiti za poljubno pošiljanje informacije hitreje od svetlobe. Zato je natančneje govoriti o skupnem stanju in odnosu kot o skritem radijskem signalu med dvema delcema.

Moje raziskovalno vprašanje je, ali lahko takšen način razmišljanja razširimo v model informacijskih potencialov: ne kot dokaz že odkritega novega polja, temveč kot hipotezo, da sta dve pojavnosti lahko izraza iste globlje informacijske strukture.

Ali prepleteni delci reagirajo na naše misli?

Tu je potrebna jasna meja. Kvantna prepletenost je eksperimentalno potrjena, vendar trenutno ni splošno sprejetega in ponovljivega dokaza, da človekova misel sama neposredno krmili oddaljeni prepleteni delec. V standardni kvantni fiziki meritev pomeni fizično interakcijo sistema z merilno napravo ali okoljem; ni nujno vezana na zavest človeka.

Moje osebno raziskovanje telepatije, telekineze in informacijskega vplivanja zato ostaja ločeno raziskovalno področje. Kvantna fizika je lahko vir vprašanj in formalnih analogij, ne pa samodejni dokaz teh pojavov.

Ko materija in energija »izgubita čas«

V avtorskem jeziku Alma Meeo izraz »materija ali energija izgubita čas« ne pomeni, da fizično prenehata obstajati. Pomeni, da ju ne opisujemo več kot zaporedje že uresničenih dogodkov. V ospredju ostanejo skupno stanje, možne konfiguracije, korelacije, omejitve in verjetnosti uresničitve.

To celoto imenujem hologramski odtis oziroma nelinearni informacijski potencial. Hologramski odtis ni fotografija preteklosti in ni enak fizikalnemu holografskemu principu. Je avtorski pojem za celovit informacijski zapis odnosov in možnosti, iz katerega se lahko v konkretnem času pokaže le del.

Dogodek je časovno izražen del potenciala. Hologramski odtis pa je celota odnosov, iz katere se lahko razvije več možnih dogodkov.

Biofizikalni most: biofotoni

Ultrašibko fotonsko sevanje živih sistemov je merljiv pojav. Delo dr. Fritz-Alberta Poppa je odprlo močnejšo hipotezo, da bi lahko fotonski procesi poleg presnovnega izvora sodelovali tudi pri organizaciji in informacijskem povezovanju živega sistema. To ni dokaz brezčasnega polja, predstavlja pa pomemben most med živim sistemom, svetlobo in vprašanjem informacije.

Odpri poglavje Dr. Fritz-Albert Popp: biofotoni in biopolje.

Prepletenost informacijskih potencialov

Namesto trditve, da so že dokazana nova inteligentna informacijska polja, uporabljam previdnejši izraz prepletenost informacijskih potencialov. Ta označuje raziskovalno možnost, da dve osebi, dva sistema ali dva dogodka nista povezana samo z naknadnim prenosom signala, ampak sta lahko vključena v širšo skupno strukturo odnosov.

To je osrednja avtorska hipoteza, ki jo je treba šele prevesti v preverljive napovedi. Brez vnaprej določenih ciljev, časovno označenih zapisov, slepih postopkov in upoštevanja napak ostane le zanimiva razlaga.

Primerjava z znanji starih civilizacij

Pri starih civilizacijah in izročilih najdemo dolgotrajno razvijane postopke dela z dihom, pozornostjo, vizualizacijo, ritmom, simboli, notranjo tišino, telesno disciplino in odnosom do narave. Ti sistemi niso uporabljali jezika kibernetike ali kvantne fizike, vendar so lahko skozi ponavljanje in opazovanje odkrili postopke, ki vplivajo na človekovo telesno in zaznavno stanje.

Sodobne raziskave nekaterih tibetanskih praks, na primer g-tummo, so izmerile spremembe telesne temperature in možganske aktivnosti. Takšni rezultati ne dokazujejo celotne kozmologije starih izročil, potrjujejo pa, da določene tradicionalne metode povzročajo merljive psihofiziološke učinke.

Primerjava s poskusi oddaljenega zaznavanja

Ameriški programi zaznavanja na daljavo so uporabljali slepe cilje, zapise pred razkritjem cilja, neodvisno ocenjevanje in poskuse praktične uporabe. Razkriti dokumenti vsebujejo tako opise domnevnih ujemanj kot tudi seanse brez ugotovljene povezave s ciljem. Zato obstoj programov ni dokaz zanesljive sposobnosti, je pa dokaz, da je bilo vprašanje dalj časa sistematično raziskovano.

Za Alma Meeo je bistven metodološki nauk: ne smemo hraniti samo zadetkov. Hraniti moramo tudi napačne odgovore, nejasne rezultate, pogoje poskusa, čas nastanka zapisa in vse možne poti uhajanja informacije.

Štiri ravni dokazne moči

Dokumentirano

Obstoj tradicij, raziskovalnih programov, laboratorijev, protokolov in objavljenih poskusov.

Izmerjeno

Konkretni fiziološki učinki posameznih praks ter eksperimentalne kvantne korelacije.

Odprto

Vzroki, širša razlaga, ponovljivost nekaterih zaznavnih pojavov in njihova praktična uporabnost.

Avtorsko

Tretja informacijska fizika, hologramski odtis, prepletenost informacijskih potencialov in nelinearni informacijski potencial Alma Meeo.

Od hipoteze do preverljivega protokola

Nova razlaga je uporabna šele, ko iz nje izpeljemo napovedi, ki bi lahko bile tudi napačne. Zato mora razvoj Alma Meeo vključevati:

1. vnaprej opredeljen cilj in vprašanje;
2. naključno izbiro cilja, kadar je to mogoče;
3. slepo ali dvojno slepo izvedbo;
4. časovno označen zapis pred razkritjem rezultata;
5. vnaprej določena merila ujemanja;
6. ločeno evidenco zadetkov, napak in nejasnih rezultatov;
7. ponovitev ter možnost neodvisne presoje.

Zaznaj → zapiši → časovno označi → primerjaj → upoštevaj napake → ponovi → prilagodi model.

Povezava z nelinearno inteligentno kibernetiko

Tehnična kibernetika opazuje sistem, vhod, izhod, povratno informacijo, regulacijo in prilagajanje. Tretja informacijska fizika dodaja vprašanje, ali je mogoče informacijski potencial opisovati še pred njegovim nastopom kot merljiv signal ali dogodek.

Nelinearna inteligentna kibernetika bi zato povezovala tri procese: zaznavanje možnosti, časovni pojav izbrane posledice in povratno preverjanje v fizičnem svetu. Umetna inteligenca lahko pri tem pomaga voditi zapise, randomizirati cilje, preprečevati naknadno spreminjanje rezultatov in analizirati ujemanja. Ne more pa namesto človeka ustvariti dokaza tam, kjer podatki niso dovolj dobri.

Jedrna razvojna veriga Alma Meeo

klasična fizika → kvantna stanja in prepletenost → problem zunanjega časa → relacijski informacijski potencial → hologramski odtis → preverljiv pojav → povratna zanka → adaptivna regulacija → nelinearna inteligentna kibernetika → hibridna inteligenca Alma Meeo.

Znanje brez nadvlade

Če je mogoče krog ljudi, ki razvijajo globlje zaznavanje, razširiti, mora biti skupaj z znanjem razširjena tudi odgovornost. Namen ni ustvarjati novega razreda izbrancev, obljubljati nadnaravne moči ali ljudem pripisovati nezmotljivosti.

Namen je razvijati pozornost, samoregulacijo, razločevanje, preverjanje, etiko in sposobnost sodelovanja. Vsaka trditev o vplivanju na druge ljudi mora biti obravnavana posebej previdno, saj človekova svoboda, varnost in dostojanstvo ostajajo pomembnejši od želje po potrditvi teorije.

Raziskovalne reference

• Don N. Page in William K. Wootters, Evolution without evolution: Dynamics described by stationary observables, Physical Review D 27, 2885 (1983), DOI 10.1103/PhysRevD.27.2885.
• Ekaterina Moreva in sodelavci, Time from quantum entanglement: An experimental illustration, Physical Review A 89, 052122 (2014), DOI 10.1103/PhysRevA.89.052122.
• B. Hensen in sodelavci, Loophole-free Bell inequality violation using electron spins separated by 1.3 kilometres, Nature 526, 682–686 (2015), DOI 10.1038/nature15759.
• Maria Kozhevnikov in sodelavci, Neurocognitive and Somatic Components of Temperature Increases during g-Tummo Meditation, PLOS ONE 8(3), e58244 (2013), DOI 10.1371/journal.pone.0058244.
• Razkrita dokumentacija ameriških programov zaznavanja na daljavo v zbirki STARGATE, CIA Reading Room. Posamezni dokumenti vsebujejo tako poročila o ujemanjih kot tudi neuspešne seanse.

Biofotoni in biopolje.   Inteligentno informacijsko polje.   Avtorjeva izhodišča.

Raziskovalna meja: kvantna prepletenost in nekateri relacijski modeli časa so del sodobne fizike. Neposredni vpliv misli na prepletene delce, telepatija, telekineza, inteligentna informacijska polja ter hologramski odtis kot samostojna fizikalna raven niso splošno potrjena znanstvena dejstva. V Alma Meeo so predstavljeni kot osebna raziskovalna vprašanja, avtorski pojmi in hipoteze, ki zahtevajo strogo preverjanje.