Telo kot povezan sistem

Telo je povezan sistem, v katerem se telesni procesi, čustva, misli, odnosi in okolje odzivajo drug na drugega.

Človekovega trenutnega telesnega stanja pogosto ne oblikuje samo en dejavnik.

Na doživljanje lahko istočasno vplivajo:

• telesno stanje;
• počitek in spanje;
• gibanje;
• dihanje;
• čustva;
• misli;
• pričakovanja;
• spomini;
• odnosi;
• okolje;
• časovni pritisk;
• občutek varnosti;
• bolezen, poškodba ali druga zdravstvena okoliščina.

Posamezni dejavnik je lahko pomemben, vendar ne pojasni vedno celotnega vzorca.

Telesno emergentno polje je opisni način opazovanja povezanega osebnega stanja, ki nastaja iz medsebojnega vpliva več telesnih, čustvenih, miselnih, odnosnih in okoljskih dejavnikov.

Izraz ne označuje posebnega nevidnega telesa ali dokazanega energetskega polja.

Označuje način opazovanja povezane celote.

Kaj je v ospredju

Za razumevanje tega področja so ključne tri razlike:

• telesni občutek jemljemo resno, vendar ga ne razglasimo za popolno razlago;
• opazujemo spremembe, okoliščine in časovni potek;
• ob vztrajnih ali zaskrbljujočih znakih vključimo ustrezno strokovno pomoč.

Telesno doživljanje nastaja iz več povezanih dejavnikov

V vsakdanjem življenju se telesno, čustveno in miselno doživljanje pogosto prepletajo.

Primer:

• človek je več noči slabo spal;
• čaka ga pomemben pogovor;
• v telesu čuti napetost;
• hitreje zazna kritiko;
• pogovor razume bolj ogrožajoče;
• po pogovoru težje zaspi.

Nastane povezan vzorec.

Samo iz enega dela ne moremo zanesljivo sklepati, kaj je glavni vzrok.

Napetost lahko povečuje pomanjkanje spanja. Skrb lahko dodatno oteži spanje. Neprijeten pogovor lahko okrepi telesni odziv. Telesna utrujenost pa lahko zmanjša sposobnost mirne presoje.

To je primer povratnega vplivanja več dejavnikov.

Kaj lahko neposredno opazujemo

Pri raziskovanju telesnega vzorca najprej opišemo konkretna opažanja:

• kje v telesu se pojavi občutek;
• kdaj se pojavi;
• koliko časa traja;
• kaj se je zgodilo pred njim;
• kaj ga poveča;
• kaj ga zmanjša;
• ali se ponavlja;
• katere druge okoliščine so prisotne;
• kako vpliva na vsakdanje delovanje.

Primer:

»Napetost v ramenih se največkrat pojavi proti koncu delovnega dne, posebej ob dolgem sedenju in časovnem pritisku.«

To je natančnejši zapis kot:

»Moje telo nosi energijo službe.«

Drugi stavek je lahko osebna ali simbolna razlaga. Prvi stavek pa opisuje opazne okoliščine.

Telesni občutek je pomemben, vendar ni popolna razlaga

Telesni občutek je resničen kot doživetje.

Lahko nas opozori:

• da smo obremenjeni;
• da potrebujemo počitek;
• da se je pojavil strah;
• da nam položaj ni prijeten;
• da se odzivamo na spomin;
• da potrebujemo dodatno preverjanje;
• da moramo poiskati zdravstveno ali drugo strokovno pomoč.

Vendar občutek sam ne pove samodejno:

• kaj je njegov vzrok;
• ali je nevarnost prisotna;
• kaj druga oseba namerava;
• ali gre samo za čustveni odziv;
• ali je zdravstveno stanje nenevarno;
• katera razlaga je pravilna.

Telo daje pomembne informacije o našem stanju. Razlago vzroka in pomena pa preverjamo posebej.

Več možnih ravni opazovanja

Telesni vzorec lahko opazujemo na več ravneh.

Telesna raven

• napetost;
• bolečina;
• utrujenost;
• sprememba dihanja;
• nemir;
• občutek teže ali lahkotnosti;
• sprememba gibanja ali drže.

Čustvena raven

• strah;
• jeza;
• žalost;
• sram;
• olajšanje;
• veselje;
• občutek bližine ali odmaknjenosti.

Miselna raven

• pričakovanja;
• notranji govor;
• hitre razlage;
• ponavljajoče se skrbi;
• spomin na pretekli dogodek.

Odnosna raven

• način komunikacije;
• občutek sprejetosti;
• konflikt;
• pritisk;
• podpora;
• jasnost ali nejasnost meja.

Okoljska raven

• svetloba;
• hrup;
• temperatura;
• prostor;
• čas dneva;
• množica ljudi;
• delovne ali življenjske okoliščine.

Namen razdelitve ni ustvariti popoln seznam. Pomaga nam preprečiti, da bi celoten vzorec razložili samo z enim dejavnikom.

Kratek primer

Človek ob nedeljah zvečer pogosto začuti pritisk v trebuhu.

Možni dejavniki so:

• pričakovanje ponedeljkovih obveznosti;
• spomin na pretekle težke delovne izkušnje;
• neurejene naloge;
• pozno prehranjevanje;
• premalo gibanja;
• pomanjkanje počitka;
• odnosni konflikt na delovnem mestu;
• zdravstvena okoliščina.

Ni treba takoj izbrati ene razlage.

Najprej opazujemo:

• kdaj se občutek pojavi;
• kaj se takrat dogaja;
• kaj se ponavlja;
• kaj se spremeni ob počitku, pogovoru, načrtovanju ali drugi primerni podpori;
• ali je potrebna zdravstvena presoja.

Razlika do podportala Strah in notranji mir

Podportal Strah in notranji mir pomaga pri vprašanju:

»Kako ob trenutnem strahu preverim varnost in zmanjšam samodejno odzivanje?«

Osebna in telesna emergentna polja raziskujejo širše vprašanje:

»Kateri medsebojno povezani dejavniki skozi čas oblikujejo moj ponavljajoči se telesni in osebni vzorec?«

Razlika do Sider

Podportal Sidra pojasnjuje:

• sprožilec;
• odziv;
• osebno povezavo;
• podporno sidro.

Osebna in telesna emergentna polja raziskujejo, kako se več takšnih elementov poveže z:

• telesnim stanjem;
• okoljem;
• navadami;
• odnosi;
• obremenitvami;
• povratnimi zankami.

Zaključek

Telo ni ločen predmet, ki ga razlagamo samo skozi en občutek ali eno zgodbo.

Opazujemo povezave, časovni potek, okoliščine in spremembe.

Telesni odziv opazimo. Dejavnike razločimo. Povezave in vzorec preverjamo skozi čas.

Prenos v življenje

Telo poslušamo celostno: z občutljivostjo do zaznave in z odgovornostjo do preverljivih dejstev.