Kaj so emergentna polja

Emergentno polje se pokaže v odnosih med deli, ko celota razvije lastnosti, ki jih posamezen del sam ne more ustvariti.

To lahko opazimo v telesu, odnosih, skupinah, prostorih, organizacijah in drugih sistemih. Na nastali vzorec ne vpliva samo vsak posamezni del, temveč tudi način, kako so deli med seboj povezani.

Emergentno polje je celota, ki nastane iz povezave več dejavnikov in ima lastnosti, ki jih noben posamezni del sam ne vsebuje.

Emergentnost opisuje način, kako iz povezav med več dejavniki nastane pojav ali vzorec na ravni celote. Ne pomeni, da je nastali vzorec nujno skrit, zavesten ali usmerjen k določenemu cilju.

Kaj je v ospredju

Za razumevanje tega področja so ključne tri razlike:

• opazujemo tako dele kot njihove medsebojne vplive;
• celostni vtis ločimo od razlage njegovega vzroka;
• vzorec preverjamo skozi čas, podatke in učinke sprememb.

Kaj pomeni izraz »polje«

V tem podportalu izraz polje uporabljamo kot opis celote odnosov, vplivov in okoliščin, ki skupaj ustvarjajo določen vzorec.

Izraz ne pomeni samodejno:

• fizikalnega polja;
• zunanjega informacijskega polja;
• telepatske povezave;
• skrite sile;
• skupnega namena vseh prisotnih;
• ene same pravilne razlage.

Kadar govorimo o polju, moramo biti sposobni vsaj delno opisati:

• kateri dejavniki sodelujejo;
• kako so povezani;
• kateri vzorec opazujemo;
• kaj je neposredno zaznano;
• kaj je naša razlaga;
• kaj lahko preverimo.

Kako nastane celota

Emergentno polje lahko vključuje:

• ljudi;
• telesne in čustvene odzive;
• način komunikacije;
• vloge in pričakovanja;
• pretekle dogodke;
• prostor;
• časovni pritisk;
• pravila;
• vire;
• tehnologijo;
• okoljske vplive;
• povratne informacije.

Noben posamezni dejavnik morda ne pojasni celotnega vzorca.

Vzorec lahko nastane šele iz njihove povezave.

Preprost primer

Na sestanku nihče ne pove ničesar neposredno žaljivega, vendar pogovor postaja napet.

Opazimo lahko:

• ljudje se prekinjajo;
• vloge niso jasne;
• časa je malo;
• ena pomembna informacija manjka;
• nekateri udeleženci molčijo;
• prisoten je pretekli nerešen spor;
• vodja hitro menja teme.

Napetosti ne povzroča nujno ena oseba. Nastaja lahko iz povezave več dejavnikov.

Izjava:

»V prostoru je slaba energija.«

je lahko osebni opis celostnega vtisa, vendar še ni dovolj natančna razlaga.

Natančnejše je vprašanje:

»Kateri opazni dejavniki in odnosi prispevajo k napetosti?«

Kaj emergentno polje je

Emergentno polje je lahko uporaben opis:

• skupinske dinamike;
• odnosa med človekom in okoljem;
• ponavljajočega se vzorca v organizaciji;
• povezave med telesnim stanjem, obremenitvijo in okoliščinami;
• načina, kako pravila in vedenje vplivajo drugo na drugo;
• vzorca, ki se spreminja ob spremembi enega ali več dejavnikov.

Kaj emergentno polje ni

Emergentno polje ni:

• skrita razlaga za vse, česar ne razumemo;
• dokaz namena druge osebe;
• dokaz telepatije;
• dokaz, da skupina misli ali čuti enako;
• nadomestilo za podatke;
• nespremenljiva lastnost prostora;
• univerzalna diagnoza odnosa ali sistema;
• dovoljenje za pripisovanje pomena brez preverjanja.

Celostni vtis in preverjanje

Človek lahko hitro zazna celosten vtis:

• »Sestanek je napet.«
• »V tej skupini je veliko nezaupanja.«
• »Ta prostor deluje nemirno.«
• »V projektu se nekaj ne povezuje.«

Celostni vtis je lahko koristen začetek opazovanja.

Ni pa še končni zaključek.

Preverimo:

• Kaj neposredno opažam?
• Kateri dejavniki so prisotni?
• Kako so povezani?
• Kaj zaznavam v svojem telesu?
• Kaj je moja osebna povezava?
• Katere druge razlage so mogoče?
• Kaj se spremeni, če spremenimo en dejavnik?

Razlika do intuicije

Intuicija lahko nakaže prvo zaznavo ali celostni vtis.

Podportal Emergentna polja pa se osredotoča na naslednji korak:

• razčlenitev celote;
• opis sestavnih delov;
• pregled odnosov;
• preverjanje vzorca;
• opazovanje sprememb.

Prvi vtis je lahko začetek raziskovanja. Ni samodejno dokaz o celotnem sistemu.

Razlika do nelinearnega delovanja

Emergentna polja raziskujejo:

»Kako sedanji dejavniki in njihovi odnosi ustvarjajo vzorec?«

Nelinearno delovanje raziskuje:

»Kateri majhen korak bomo izvedli in kaj se bomo iz odziva naučili?«

Področji sta povezani, vendar nista isti.

Osnovni potek

1. Opiši celostni vtis.
2. Naštej neposredno opažene dele.
3. Loči telesni odziv in osebne povezave.
4. Opiši odnose med dejavniki.
5. Oblikuj več možnih razlag.
6. Preveri vzorec z opažanji, podatki ali majhno spremembo.
7. Prilagodi svoje razumevanje.

Zaključek

Celota lahko pokaže več kot posamezni deli. Vendar njenega pomena ne določimo samo iz prvega vtisa.

Celota nastane iz povezav, njen pomen pa še vedno preverjamo.

Prenos v življenje

Celota lahko pove več kot posamezni del, vendar njen pomen določimo šele z razločevanjem in preverjanjem.