OSEBNI RAZISKOVALNI PRIMERI

Dogodki, ki jih nisem mogel prezreti.

Teorije nisem začel graditi zato, ker bi želel dokazovati nenavadne pojave. Začel sem iskati model, ker nekaterih svojih izkušenj nisem znal zadovoljivo pojasniti.

Izkušnja ni dokaz. Je razlog za raziskovanje.

01OSNOVNA ŠOLA · MATEMATIKA

Informacija, ki je bila fizično drugje.

Ilustracija otroka ob matematičnih nalogah in notranji predstavi testnih vprašanj — Ilustracija osebnega spomina — ne dokumentarna fotografija dogodka.

Kot otrok sem določene načine notranjega zaznavanja jemal skoraj kot nekaj samoumevnega. Pred enim od matematičnih testov sem v notranji predstavi zaznal učiteljičine testne liste, prebral pet nalog in jih v mislih reševal.

Ko smo naslednji dan dobili test, so se po mojem spominu štiri naloge ujemale, peta pa je bila drugačna. Ko je učiteljica kasneje vrnila ocenjene teste, je povedala, da je eno nalogo tisto jutro spremenila.

VPRAŠANJE, KI JE OSTALOKaj sem pravzaprav zaznal in kje je bila ta informacija?

Status: osebni spomin in osebno pričevanje. Dogodek sam ne dokazuje mehanizma zaznavanja na daljavo.

02FAKULTETA · AVTOMATIZACIJA ENERGETSKIH SISTEMOV

»Knjiga rešitev« v trenutku ekstremne zahteve.

Ilustracija univerzitetnega izpita iz avtomatizacije energetskih sistemov z notranje zaznano knjigo rešitev — Ilustracija doživetja »knjige rešitev« — ne rekonstrukcija dejanske izpitne sobe.

Izpit iz avtomatizacije energetskih sistemov je bil zahtevnejši od prejšnjega izpita iz avtomatizacije mehanskih sistemov. Obravnavali smo krmiljenje termoelektrarn in jedrskih sistemov, motnje, beli šum, matematične modele in dokazovanje pravilnosti procesov.

Na izpit nas je bilo prijavljenih pet, drugi so odšli in profesor se je lahko posvetil samo meni. Dobil sem prav vprašanje o krmiljenju termoelektrarne, za katero sem med pripravo menil, da ga skoraj zagotovo ne bo.

Po začetnem šoku sem v mislih doživel zelo jasno, vizualno organizirano vsebino — kot nekakšno knjigo oziroma zaporedje rešitev. Iz nje sem po svojem doživljanju prepisoval rešitev na tablo in odgovarjal tudi na profesorjeva dodatna podvprašanja. Profesor je na koncu predlagal oceno 9; dodatnega vprašanja za višjo oceno nisem sprejel.

RAZISKOVALNO JEDROAli je šlo za izreden priklic že naučenega, nezavedno sestavljanje znanja ali za informacijo, katere običajnega izvora sam nisem prepoznal?

Najmočnejše odprto vprašanje ostaja, ali so bili med odgovori tudi elementi, ki jih pred izpitom dejansko nisem poznal oziroma jih nisem imel v učnem gradivu. To bi bilo treba rekonstruirati, preden bi bilo mogoče narediti močnejši sklep.

Status: osebno pričevanje z zunanjim rezultatom izpita; razlaga izvora zaznane »knjige« ostaja odprta.

0311. SEPTEMBER 2001

Informacija o človeku pred zunanjo potrditvijo.

Ilustracija notranjega zaznavanja informacije o drugem človeku pred zunanjo potrditvijo — Simbolna ilustracija zaznave informacije — ne prikaz konkretnih oseb.

Med dogodki 11. septembra me je ameriška učiteljica kontaktirala v velikem strahu za svojega sina. V pogovoru sem ji zelo odločno povedal, da zaznavam, da je njen sin živ.

Pozneje je preverila in mi potrdila, da je res živ. Po njenem poznejšem pojasnilu je zaradi prometnega zastoja oziroma prometnega kaosa zamudil let.

VPRAŠANJE, KI SE JE ODPRLOAli je mogoče zaznati stanje drugega človeka, preden dobimo običajno zunanjo potrditev?

Status: osebno pričevanje o pogovoru in poznejši potrditvi. Prometni zastoj je del njenega poznejšega pojasnila; tukaj ni predstavljen kot neodvisno dokumentiran dokaz.

04NOVEMBER 2001 · NEW YORK

Informacija o dogodku, preden se je zgodil.

Simbolna ilustracija letala, časa in območja New Yorka kot raziskovalnega vprašanja predhodne zaznave — Simbolna ilustracija predhodne zaznave — ne dokumentarna rekonstrukcija Flight 587.

Pred nesrečo American Airlines Flight 587 sem po svojem spominu doživel zelo konkreten notranji prizor: letalo, dogajanje v njem, paniko med ljudmi, stisko v pilotski kabini, padec in približno območje dogodka. Pravi pomen te zaznave sem ocenjeval šele po dejanski nesreči.

Po lastni poznejši primerjavi se je velik del zaznave ujemal z dogodkom, pri številu mrtvih pa sem odstopal za nekaj ljudi.

NAJTEŽJE VPRAŠANJEKaj pomeni čas za informacijo, če se zaznava nanaša na dogodek, ki se v našem trenutku še ni zgodil?

Status: letalska nesreča je zgodovinsko preverljiv dogodek; predhodna zaznava in njena vsebina sta moje osebno pričevanje. Povezava med njima ostaja raziskovalno vprašanje.

NE IZBEREM RAZLAGE VNAPREJ

Isti dogodek mora prenesti več možnih razlag.

Spomin

Ali je šlo za izjemno učinkovit priklic informacij, ki so bile že nekje naučene?

Nezavedno povezovanje

Ali je um iz razdrobljenih signalov sestavil rešitev, ne da bi se tega zavestno zavedal?

Spremenjeno stanje pozornosti

Ali močna koncentracija, stres ali drugačno notranje stanje odprejo drugačen dostop do že obstoječih informacij?

Širša informacijska hipoteza

Ali je mogoče v določenih primerih zaznati informacijo, katere običajnega vira ne znamo pokazati?

KAKO TO RAZISKOVATI ODGOVORNO

Ni nujno, da se ponovi isti dogodek. Ponovljiv mora biti način preverjanja.

ZAZNAVA→ZAPIS→ČASOVNA OZNAKA→REZULTAT→PRIMERJAVA→DRUGE RAZLAGE→SKLEP

To je smer, v kateri lahko osebno izkušnjo spremenimo v bolj uporaben raziskovalni material. Zadetki in napake morajo ostati zapisani enako skrbno. Sklep mora biti vedno ožji od naše želje po razlagi.

ŠTIRJE DOGODKI · ENO VPRAŠANJE

Kje je informacija?

Kako nastane? Kako jo zaznamo? Kako jo razlikujemo od spomina, pričakovanja, projekcije ali naključja? Kako jo preverimo? In kako jo uporabimo, ne da bi ji slepo verjeli?

Intuicija pokaže, kje iskati. Preverjanje pokaže, kaj lahko zares trdimo.

Poglej razvojno pot Informacijska forenzika